Georadar (GPR) pri geomehanskih preiskavah terena na primeru pilotne stene

14

Z izbrano temo diplomskega dela smo v prvi vrsti želel izpostaviti, kako pomembno je pred začetkom izdelave projektne dokumentacije vključiti strokovnjaka za predhodne raziskave terena novogradnje, geomehanika, ki z izdelavo geomehanskega poročila projektantu, investitorju in navsezadnje izvajalcu pomaga in poda ugotovljene lastnosti materialov v temeljnih tleh ter na ta način pripomore k popolnejši in kvalitetnejši sliki obravnavanega območja.

Skozi uvodna poglavja smo se navezali na inženirsko geologijo, osnove spoznavanja zgradbe temeljnih tal v navezavi z geomehaniko, ki proučuje fizikalne in mehanske lastnosti kamnin in zemljin. Skozi razlago načrtovanja predhodnih raziskav terena, predstavitvijo laboratorijskih preiskav in interpretacijo ter vrednotenjem dobljenih rezultatov terenskih in laboratorijskih preiskav smo s posnetkom terena območja pilotne stene z georadarsko metodo (ground penetrating radar) – GPR želeli doseči in določiti globino kompaktne zemljine (sivega laporja), osnove za vpetost pilotov pilotne stene. Dobljene rezultate georadarskih profilov smo nato primerjali, interpretirali in analizirali s podatki spremljave izkopov pilotov z vrtalno garnituro s popisom izkopa (rojstnimi listi pilotov v prilogi). Skupaj z geotehnikom gradbenega inšituta ZRMK smo nato analizirali in interpretirali podatke ter tako na osnovi dobljenega posnetka prišli do zaključka, da je posledica dušenja elektromagnetnih valov v globini posledica visoke naravne vlage obravnavanih vrhnjih slojev.

Georadarska metoda GPR lahko poda uporabne podatke novozgrajenih plasti, npr. vgradnjo tamponskega sloja spodnjega ustroja železniške proge ali na primer debelino tolčenca. Prav tako, se lahko na ta način precej natančno oceni oziroma določi debelina voziščne konstrukcije povoznih površin. V vsakem primeru lahko z georadarsko metodo (GPR) ločimo različne sloje materialov, ki so nad nivojem podtalne vode oziroma visokovlažnih zemljin, za klasifikacijo materialov pa je podatke posnetka GPR treba povezati z laboratorijskimi preiskavami materialov oziroma je treba za natančno interpretacijo vseh sprememb v temeljnih tleh poznati podatke o vgrajenih materialih, če gre za novo vgrajene plasti.

Georadarska metoda ima tudi prednosti pred ostalimi geotehničnimi preiskavami terena, in sicer je to nedestruktivnost same izvedbe posnetka terena, saj z georadarjem samo raziskujemo oziroma posnamemo teren in na ta način ne posegamo vanj ter s izvedbo ne povzročamo njegove oslabitve. Prav tako se lahko z georadarjem izvede preiskava na težko dostopnem terenu in tudi prevoz potrebne opreme na samo lokacijo ni stroškovno visoka. Možno je tudi večkrat ponoviti meritve z isto mersko opremo in na ta način opazovati morebitne spremembe oziroma slabitve v času.

Vredno je dodati, da je za ustrezno klasifikacijo materialov k ceni izvedbe posnetka GPR treba dodati še ceno pripadajočih laboratorijskih preiskav odvzetih vzorcev, ki bi na vrednotenem primeru znašale približno 350,00 €. Tako cena izvedbe posnetka terena z georadarsko metodo GPR skupaj znaša 1026,00 + 350,00 = 1376,00 €, kar je skoraj točno 50 % cene raziskave terena z klasično vrtalno garnituro za globoke raziskovalne vrtine. V splošnem se moramo zavedati, da nam samo posnetek terena z georadarsko metodo (GPR) še ne poda vseh potrebnih podatkov obravnavanega terena zato ocenjujemo, kot smo navedli v poglavju 6.3, da bi bila najboljša predhodna preiskava terena kombinacija posnetka terena z georadarsko metodo (GPR) in izvedba sondažnih izkopov z popisom geološke sestave in odvzemom obstoječih zemljin, iz katerih pridobimo vzorce zemljin za laboratorijske preiskave na globini, kjer je predvideno temeljenja novogradnje in katerih rezultate laboratorijskih analiz potrebujemo za izdelavo geološko-geotehničnega poročila o pogojih temeljenja objektov in izračuna posedkov. Na ta način bi prej natančno pridobili posnetek širšega območja novogradnje in na osnovi zaznanih kritičnih mest izvedli lokalne sondažne razkope, s katerimi bi lahko natančno klasificirali geološko sestavo temeljnih tal in pridobili potrebne parametre geomehanskih in geotehničnih lastnosti zemljin in hribin.

Velja opomniti, da je ta način geološko-geotehničnih raziskav mogoč le izven območja podtalne vode ali visokoplastičnih in vlažnih zemljin. Uporaba metode umetne inteligence in samoučenja uporabe novih tehnologij bo v prihodnosti bistveno izboljšala uporabnost georadarjev, ravno na osnovi vzporednih raziskav. Z dovolj velikim številom primerjalnih analiz se bo diagnostika in uporabnost bistveno izboljšala, podobno kot se dogaja danes na področju geodezije, medicine …

Download full insight