Idejna zasnova hidroelektrarne na Muri – Hrastje Mota

284

Proizvodnja električne energije s pomočjo hidroelektrarn danes predstavlja enega od najbolj ekološko sprejemljivih in »zelenih« načinov proizvajanja električne energije. Ta način proizvodnje električne energije predstavlja edino alternativo jedrski in termalni energiji, zato je ključnega pomena, da se izkoristijo do sedaj še neizkoriščeni vodni potenciali na območju Republike Slovenije z gradnjo novih elektrarn oziroma z obnovitvijo in povečanjem kapacitete obstoječih hidroelektrarn.reka 2

V diplomskem delu sem opisal energetsko bilanco Slovenije. Ugotovil sem, da so naše vsakodnevne potrebe po električni energiji večje kot naše proizvodne zmogljivosti, zato
moramo vsako leto približno polovico energije pridobiti z uvozom. Čeprav se uvozna energetska odvisnost Slovenije vsako leto zmanjšuje, je ta leta 2014 kljub temu znašala 45,1 %.

Vzroke za vedno manjšo uvozno energijsko odvisnost Slovenije je mogoče pripisati vse večji ekološki osveščenosti ljudi, ki se vsebolj zavedajo škodljivih vplivov na podnebje, ki jih povzročajo fosilna goriva. Zato se v Sloveniji vedno bolj obračamo k izkoriščanju vodnih potencialov naših rek. Gradnja hidroelektrarn na reki Muri ter izkoriščanje njenih dobrih hidroloških pogojev je postala aktualna šele takrat, ko je bila reka Drava energetsko več ali manj že popolnoma izkoriščena.reka

V nadaljevanju sem na kratko opisal reko Muro ter predstavil elektrarne, katere trenutno obratujejo na njej. Reka Mura je energetsko že izkoriščena s celo vrsto elektrarn, katere obratujejo na območju Republike Avstrije. Zadnja hidroelektrarna Spielfeld je zgrajena tik pred odsekom reke, v katerem postane struga Mure državna meja med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Edina elektrarna, ki obratuje na reki Muri v Sloveniji, je mala hidroelektrarna Ceršak, ki ima inštaliran pretok 27,3 m3/s in moč na pragu 0,662 MW. Na avstrijski strani Mure obratuje 32 hidroelektrarn. Prve tri so akumulacijske, ostalih 29 pa je pretočnega tipa.

3333E47BD9Glede na pretok oz količino vode, ki teče po strugi reke Mure, pride v Sloveniji v poštev le izgradnja pretočne hidroelektrarne. Te so zgrajene na vodotokih, ki imajo velike pretoke z relativno majhnim padcem. Ta dva podatka (pretok in padec) pa sta ključna faktorja, ki nam povesta, kakšno moč bo imela elektrarna oziroma koliko električne energije bo možno proizvesti v določenem časovnem obdobju. Električno energijo dobimo tako, da kinetično energijo, ki jo voda pridobi s padcem, izkoristimo za pogon oz vrtenje turbine – ta proizvaja električno energijo, ki jo nato odvedemo po daljnovodih v električno omrežje.

Projekt izgradnje hidroelektrarne na Muri ima multidisciplinarni značaj. Gradnja energetskega objekta bi tako pozitivno vplivala na kmetijstvo, gozdarstvo, okolje (kakovost vode, podtalnica), družbene vidike in gospodarstvo.

Načrtovanje tako velikega projekta kot je hidroelektrarna je zelo zahtevna aktivnost, katero je predhodno potrebno podrobno preučiti, upoštevati pa je treba veliko različnih vidikov, saj je reka Mura in območje okrog nje zaščiteno z Naturo 2000. Natura 2000 predstavlja evropsko ekološko omrežje pomembnih območij narave, oblikovanih na podlagi Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive o ohranjanju prosto živečih ptic. Cilji Nature 2000 so ohranitev naravnih habitatov in s tem živalske in rastlinske raznovrstnosti na področju Evropske unije.

Glavni cilj diplomskega dela je bila predstavitev možnih idejnih rešitev ter časovnih in
finančnih okvirjev gradnje objekta, kar sem tudi naredil. V idejnih rešitvah sta obdelani dve varianti gradnje hidroelektrarne Hrastje Mota. F7A1V0XXV9

Prva varianta je z gradnjo ene hidroelektrarne (2 možni lokaciji), druga varianta pa predvideva gradnjo dveh hidroelektrarn z nižjima stopnjama jezovne zgradbe. Analiza obeh variant je pokazala, da je bolj smiselna gradnja prve variante hidroelektrarne – to je gradnja ene elektrarne. Edina prednost, ki se pojavlja pri gradnji dveh elektrarn, je v višini nasipov, saj bi pri varianti 1 višina nasipa znašala približno 10 m , pri varianti 2 pa bi se ta višina znižala na 5,5–6 m. Nižji nasipi avtomatsko pomenijo tudi nižje stroške izvedbe, vendar ne smemo pozabiti, da v tem primeru potrebujemo 2 takšna objekta. To pa pomeni, da se stroški avtomatsko podvojijo in da je zato skupna cena višja kot pri varianti 1. Prav tako ne smemo pozabiti, da se pri gradnji dveh elektrarn podvojijo tudi stroški drugih elementov: gradbene jame, dostopne ceste, priključni daljnovod, prelivna polja, število zapornic, večji/dražji agregati, vsa ostala oprema (žerjavi, transformatorji,stikališča, pomožni sistemi).

Dravske elektrarne Maribor so v fazi pridobitve potrebnih dokumentov za pripravo okoljskega poročila. Izdelava okoljskega poročila in ocene vplivov na okolje predstavljata osnovo za umestitev objekta na varovanje območje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja, zato je izdelavi teh dokumentov potrebno nameniti posebno pozornost.

 

Download full insight