Kako oraviti geotehnične raziskave

Kadar stranka – invenstitor naroči izdelavo temeljne plošče je potrebno
pred iz izvedbo le te opraviti geotehnične raziskave, ter pisno podati
geotehnično poročilo.

1 Uvod

Gradbeništvo je gospodarska in družbena panoga, ki se ukvarja izključno z gradnjo in vzdrževanjem gradbenih objektov. Razvoj tehnologije in vse bolj doveršene oblike organizacije dela, usmerjene na industrijsko in montažno gradnjo, so rezultat vse većje potrebe po gradbenih objektih.

Zaradi tega je gradbeništvo pomembna gonilna gospodarska moč v razvoju dežele in merilo njene gospodarske in ekonomske razvitosti.

V tej seminarski na temo »Izdelava temeljne plošče s poglobljenimi voutami« se bralec preprosto seznani s postopki in pomembnosti tega dela in gradnje v gradbeništvui, saj je sestavljena iz mojih lastnih izkušenj, videnj in spremljanjih posameznih delovnih procesov pri tej izgradnji.

Sama izdelava temeljne plošče ni nova, je pa nov in izviren način razlaganja. Za razliko od strokovnih knjig sem poskušala to temo predstaviti popolnoma preprosto in razumevajoče, saj obsega le temeljna oziroma minimalna znanja, brez katerega temeljna plošča ne bi bila po normativih za obstoječo zgradbo.

Zato naj omenim, da so mi bile v pomoč tudi strokovne literature, internetne strani, ter ostali zapisi iz arhiva podjetja »OLDVAL – splošna gradbena dela«.

2 Raziskave – geotehnične

Kadar stranka – invenstitor naroči izdelavo temeljne plošče je potrebno pred iz izvedbo le te opraviti geotehnične raziskave, ter pisno podati geotehnično poročilo.

2. 1 Vsebin geotehničnega poročila vsebuje:

a) Podatke o objektu

a. 1) Podatki o objektu
a. 2) Zunanaja ureditev

b) Geološko zgradbo

b. 1) Litostratigrafske razmere
b. 2) Seizmičnost terena

c) Sondažna dela in terenske preiskave

c. 1) Sondažna dela
c. 2) Terenske raziskave tal

d) Pogoji temeljenja

d. 1. Globina in sistem temeljenj
d. 2. Povzetek preiskav
d. 3. Dopustna obremenitev tal
d. 4. Usedki
d. 5. Modul reakcije tal

e) Zaključek

2. 2 Podatki o objektu

2. 2. 1 Podatki o objektu

Geotehnično poročilo vsebuje najprej podatke o naročniku, ki je naročil izvedbo geotehnična raziskovalna dela za ugotovitev pogojev temeljenja novega objekta na določenem zemljišču, kar pomeni, da mora vsebovati parcelno številko in kraj, ter za kakšen objekt gre:

  • Podkleten
  • Nepodkleten
  • Koliko objektov bo stalo na zemljišču

Podan mora biti tudi datum, kdaj so bila raziskovana dela opravljena,ter koliko sodažnih vrtin je bilo izvrtanih in s kakšno vrtalno garnituro (ime vrtalne naprave). Kakšna je bila globina sondažnih vrtin. Zraven pa je potrebno priložiti tudi vrisana mesta sondiranja v priloženi situaciji.

Kdaj se predvidi temeljenje na temeljnih ploščah oziroma temeljnih branah s predhodno izvedeno sanacijo tal (s prodno peščeno blazino, ter cm), lahko pa se predlaga tudi odmik od brežine velikostnega reda, ki pa je lahko odvisno od terena različen (primer:4-6m).

2. 2. 2 Zunanja ureditev

Treba je tudi predvideti meteorne vode, katere je možno kontrolirano speljati na ugodno lokacijo novega objekta z upoštevanjem pogojev iz vodnogospodarskega soglaja.

2. 3 Geološka zgradba

2. 3. 1 Litostratigrafske razmere

Po določitvi geološkega opisa območja se upoštevajo in uporabljajo podatki iz:

  • Osnovne geološke karte ter v kakšnem merilu je karta

Na območju kjer leži obravnavana lokacija se ugotalja sestava pliokvartarnih sedimentov, ter na kakšni podlagi so odloženi in kakšna je sestavina in debelina pliokvartalne sedimentov.

Slika 1: Litološka karta Slovenije

Slika 1: Litološka karta Slovenije

2. 3. 2 Seizmičnost  terena

Na osnovi seizmološke karte se obravnava lokacija v območju s 7. Potresno stopnjo – potresna intenziteta za povratno dobo za določena leta (500 let). Uprava RS  za geofiziko je izdala novo karto projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let. (Eurocode 8), po kateri se ugotavlja projektni pospešek tal na določenem območju, kjer bo objekt stal.

Slika 2: Začasna seizmična karta Slovenije

Slika 2: Začasna seizmična karta Slovenije, ki je v osnovi še vedno sestavni del veljavne zakonodaje o potresno varni gradnji (Ur. list SFRJ, št. 31, 1981). Uprava za geofiziko Ministrstva za okolje in prostor že nekaj časa pripravlja novo karto, ki bo sestavni del novih gradbenotehničnih predpisov.

Slika: http://www.geo-zs/slo-text/hg_podatkovni

2. 4 Sondažna dela in terenske preiskave

2. 4. 1 Sondažna dela

Pri sondažnih delih se navede datum opravljanja sondažnih del . glede na obstoječe podatke in geotehnične raziskave na določeni lokaciji do raščenih tal.

2. 4. 2 Terenske preiskave

Sestava tal je na terenu določena na osnovi vizualne indetifikacije in klasifikacije, s standardnimi preizkusi po AC klasifikaciji zemljin

Gostotni sestav nenvezanih zemljin se na terenu ugotavlja s preizkusi dinamičnih penetracij po principu odpora konusne sonde (SPT).

Za določitev kosistenčnega stanja in strižnih karakteristik koherentnih zemljin se lahko  opravijo preiskave enoosne tlačne trdnosti z ročnim penetrometrom pri konstantni hitrosti deformacij.

Literatura:

2. 5 Pogoji temeljenja

2. 5. 1 Globina in sistem temeljnja

Pogoji temeljenja so določeni na osnovi sestava temeljenga polprostora ugotovljenega z raziskovalnimi deli.

Glede na predvideno koto tlakov in sestavo tal se izvede temeljenje objekta na določeni sestavi blazine, blazina se izvede po celotnem tlorisu posameznega objekta z minimalno razširitvijo za višino oz debelino blazine.

2. 6 Povzetek preiskav

Na lokaciji predvidene izgradnej objekta, se opišejo kakšna bodo tla pod umetnim nasutjem določen debeline vezane zemljine.

Opiše se tudi kakšno bo umetno nasutje v vrhnjih plasteh. To so lahko tudi gradbeni odpadki (prod, melji, opeka…) srednje gostega sestava. Pod temi plastmi pa sestavlja umetno nasutje.  

Lahko se zgodi da podtalnica v času sondažnih del ni registrirana. Na stiku umetnega nasutja in raščenih tal se lahko pojavljao precejne vode.

2. 7 Dopustna obremenitev

Za izračun dopustne obremenitve temeljnih tal se upošteva enačba Brinch Hansena na podlagi kriterija loma tal in dopustna obremenitev na osnovi kriterija dopustnih usedkov z upoštevanjem karateristik tal , kot so v našem primeru za  blazine: (temeljev in umetno nasutje).

2. 8 Usedki

Usedki so izvrednoteni na osnovi ocenjene dopustne napetosti, z upoštevanjem zbitosti umetnega nasutja, kjer ugotovimo pri kateri obremenitvi se bodo aktivirali.

2. 9 Modul podajnosti

Koeficient reakcij temeljnih tal se izračuna iz razmerja obremenitve in usedkov-s statičnimi izračuni.

3 Predpriprave na gradbišču

3. 1 Priprave terena

Preden smo pričeli graditi objekt, je izvajalec razpolagal z vsemi podatki, ki bi lahko imeli vpliv na gradnjo. Izdelava takšnega projekta zahteva predhodno preučevanje vseh pogojev, pod kateri se dela.  

3. 1. 1 Ureditev terena

Slika 3: Priprava terena     Slika 3: Priprava terena, vir: Osebni arhiv                  

Preden smo pričeli graditi objekt je nadrejeni opravil ogled
terena, da smo kasneje pripravili ureditev le tega . Potrebno je bilo
odstraniti vse, kar bi lahko oviralo gradnjo. Odstranili smo odvečne
veje, kamenje, ter ostali nepotrebni material, bilo je potrebno
pokosimo travo, ter teren nekoliko zravnati  z strojem, zasule so se
tudi manjše jame, ker bi se lahko tam nabirala voda in blato, da je sam
tern za nadaljne delo bilo nemoteno in čisto.

3. 2 Priprava gradbišča

3. 2. 1 Pripravljalna dela na gradbišču

Uredili smo začasne prometne poti, to so vse poti na gradbišču, ki so se potrebovale med objekti: gradbenim skladiščem, straniščem, kontejnerjem-pisarniški za nadrejene in nadzornega izvajalca del, vodilne, ter prostor- kontejner za delavce.
Na gradbišču se je uredila tudi voda in elektrika.

3. 2. 2 Ureditev gradbišča

Gradbišče smo morali urediti skladno z načrtem organizacije gradbišča, ki ga je izdelal izvajalec. Biti je moral skladen s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in s predpisi s področja varstva pri delu.

3. 2. 3 Označitev gradbišča

Označili smo jo s tablo na vidnem mestu, katera je bila pravokotne oblike – predpisane velikosti in iz obstojnega materiala in barv.

Table je vsebovala: naziv objekta, ime invenstitorja, št. gradbenega dovoljenja (datum izdaje in organ ki jo je izdelal), projektivna podjetja, naziv odgovornega vodja projekta in odgvornega projektanta, ime nadzornika, ter nazivi izvajalcev.

3. 2. 4 Opozorilne table

Na gradbišču sem se srečala z kar nekaj opozorilnimi tablami: obvezna uporaba čelade, nezaposlenim na gradbišče vstop prepovedan, opozorila na viseča bremena, znak stop pri izhodu iz gradbišča.

3. 2. 5 Gradbiščna ograja

Gradbišče je bilo ograjeno tudi z gradbiščno mrežo (oranžno), pred vhodom , kjer je bil edini možni vstop na gradbišče pa je bilo ograjeno z kovinsko ograjo.

Dobro izvršena pripravljana dela so nam omogočila hitro in racionalno izvajanje glavnih del. Izognili smo se lahko neprijetnim presenečenjem pri nabavi materiala, energije in drugim dejavnikom, ki bi nam onemogočila nemoteno delo.

3. 3 Zakoličba objekta

3. 3. 1 Zakoličba in zakoličevanje

Zakon o graditvi objektov ZGO-1 zakoličenje objekta opredeljuje prenos  tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objektka na teren znotraj gradbene parcele oziroma kot prenos trase dolžinskih objektov infrastrukture.

Tloris bodoče stavbe smo iz načrta prenesli na teren, kar je pomenilo da  jo bomo zakoličili. Označitev smo morali izvršiti natanko po odobrenem lokacijskem načrtu, kateri  je tudi  bil pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Pri zakoličbi je bil prisoten geodet, ki  je izdelal tudi zakoličbeni načrt, vsekakor pa se je moral držati tudi obveznosti zakoličenja objekta.

4. Izkop za temeljno ploščo

4. 1 Zavarovanje del pri izkopu za temeljno ploščo

Pri izkopu za gradbene jame smo poskrbeli za njeno zašito. Glede na to, da naša gradbena jama ni bila globoka, saj je bil njen izkop nizek, smo uporabili samo gradbeno zaščitno mrežo, ter poskrbeli za preprečitev zrušitev in izsip  zemeljin iz bočnih strani, kajti teren je bil zelo širok in je bilo prostora veliko za odlaganje zemljin pri izkopu.

Tako je bilo poskrbljeno za varno gibanje delavcev na gradbišču in tudi za neovirano in varno delo strojev.

4. 2 Strojni izkop

Za izkop temeljne plošče se v veliki meri uporabljajo stroji, kot so: bagri, buldožerji.

Buldožer je najprej odrinil vso površino-humos do primerne trdnostni tal, nato pa smo uporabili bager, kateri je kasneje delal na mestu in kopal okrog sebe po navodilih izvajalca. Z njim smo  izkopavali rove, volte in široke izkope za temeljno ploščo.

4. 3 Ročni izklop

Slika 4: Izkop jame     Slika 4: Izkop jame                     

Ker je večino del bilo pri izkopu opravljenih z bagerjem in buldožerje,
so se izkopljena jama za temeljno ploščo, ter volte samo čistile ročnim
ordjem tam, kjer je bilo strojni mehanizaciji težko dostopno.

5. Nasutje

5. 1 Polaganje politlak folije (Filca)

Slika 6: Polaganje filca   Slika 6: Polaganje filca

Ko smo imeli zizkopano in odrinjeno zemljo do predpisane trdnosti tal,
smo ter povaljali z valjarjem, ter nanj položili pollitlak folijo.

Folija
se je polagalo v eno dolžino tako, da se  prekrivala druga žez drugo.
Po dobro položeni  pol. foliji oz. filca je sledilo nasutje z gramozom.

5. 2 Nasutje gramoza

Nasutje gramoza je bilo v višino 1m z tvovornimi vozili, debelina gramoza je bila od 0 do 32. Katerega smo povaljali in utrdili do zahtevana trdote, saj so kasneje prišli merit trdnost  tal, za nadaljno gradnjo oz. izdelavo temeljne plošče.

5. 3 Pregled trdnosti tal

Z posebnimi napravami so prišli merit geomhaniko tal, ter trdnost tal, ki so morala biti po predpisih.

Določa se:

  • Vlažnost tal
  • Trdnost tal
  • Specifičnost tal
  • Nabrekljivost
  • Stisljivost
  • Vodoprospustnost
  • Obstojnost kamnin v vodi…

Slika 7: Plošča z lahko padajočo utežjo

  Slika 7: Plošča z lahko padajočo utežjo

 

Geotehnične raziskave vsebujejo:

  • podatke o objektu,
  • geološko zgradbo,
  • sondažna dela in terenske preiskave,
  • pogoje temeljenja,
  • povzetke preiskav,
  • dopustno obremenitev,
  • usedke in
  • module prodajnosti.

Kako izdelati temeljno ploščo

Temelj je zelo pomemben
konstrukcijski element, saj je od njega odvisna stabilnost
konstrukcije. Za izdelavo temeljev se uporabljajo materiali kot so naravni kamen, opeka, beton, armirani beton, jeklo in les.

6. Izdelava temeljne plošče

6. 1 Temelji za ploščo – zakoličba

Temelj je konstrukcijski elementi objekta, ki imajo nalogo prenešati
težo celega objekta in svojo lastno težo na temeljna tla – zemljišče.
Ker je vkopana v zemjo so tudi elementi, ki povezuje objekt s terenom
in mu določa stalno lego. Glede na nalogo je temelj zelo pomemben
konstrukcijski element, saj je od njega odvisna stabilnost
konstrukcije. Zato tudi projektant ugotovi pri projektiranju težo
objekta, vpliv vetra, seizmične vplive (potres) in obtrežbo objekta.

Za izdelavo temeljev se uporabljajo materiali kot so: naravni kamen, opeka, beton, armirani beton, jeklo les. Preden pa smo začeli objekt kočiti, smo si nastavili višine z nivelirjem-napravo za merjenje višin.

6. 1. 1 Postopek količenja v našem primeru

Ob regulacijski liniji smo zabili dva količka in mednje smo napeli
žico. Nato smo pravokotno na to žico odmerili razdaljo do linije
objekta, kjer smo ponovno zabili dva količka (lesena) v katera sta bila
zabita žeblja, ki sta označevala dva vogala objekta. Nato smo bočne
linije odmerili pravokotno na linijo objekta, ki je že bila določene in
ponovno smozabili dva količka. Kontrolo pravokotnosti smo opravili z
merjenjem diagonal in tako dobili rezultat da je objekt pravokotne
linije.

6. 2 Postavitev profilov

Pri kopanju temeljev se velikokrat količki izgubijo, zato smo
postavili profile. Zakolilčene smeri zidov smo prenesli na stavne
profile. Na te profile smo nanesli smeri temeljev, glavnih in vmesnih
zidov.

Profili so morali biti dvolj oddaljeni od objekta, da niso ovirali
dela na samem objektu, biti so morali tudi zelo trdno narejeni.

6. 2. 1 Kako smo profilirali

Za vsak vogal objekta smo potrebovali tri kole. Na zunanjih straneh
kolov smo zabili horinzontalne deske. Ter zopet napeli žico in
uravnavali točnost u grezilom. Pravilno lego žice smo označili z risi,
da smo s pomočjo teh oznak lahko vedno določili smer zidov, temeljev
in ostalo, veliko smo si pomagali tudi z nivelirjem.

Od zgornjih robov desk smo merili tudi globino izkopa temeljev, saj smo vedeli na kateri višini so profili.

Slika 8: Skica zakoličbe

      Slika 9: Nivelir - za merjenje višine

Slika 8: Skica zakoličbe

Slika 9: Nivelir – za merjenje višine

 6. 3 Izkop volt

Temeljna plošča s poglobljenimi voltami je precej podobna plošči
»pasovnega temelja« le da je le ta cela zalita- betonirana, zaradi
slabe noslinosti tal. (slika 10)

Slika 10: Primer izkopa volt     Slika 10: Primer izkopa volt                                      

Ko smo imeli pripravljene, izmerjene višine in otrjen teren smo
pričeli z izkopom temeljev, le te smo opravili z bagerjem, nekaj pa
tudi z ročnim izkopom. Temelje smo poglobili na nosilnih zidovih oz.
okrog temeljne plošče za 40 – 50 cm v globino ter v širini 40 cm.
Takšni temelji nam lažje prenašajo obtežbo zidov, seveda pa smo
zgradili temeljno ploščo z voltami po vsem tlorisu, in sicer za to, da
zmanjšamo tlake na tla in smo preprečili neenakomerno posedanje. V
našem primeru je plošča bila enako debela, le na mesti kjer so se
poglobili temelji-volte je bila debelejša.

 Literatura-internetna stran:

  • http://www.gradimo.com/garadnja/c87
  • Velika knjiga o gradnji tehnična založba Slovenije)
  • Gradbeni priročnik (tehnična založba Slovenije)

6. 4 Opaževanje

6. 4. 1 Lastnosti opažev

Opaž je začasna pomožna konstrukcija v gradbeništvu, ki ga
potrebujemo za oblikovanje svežega betona za betonske ali
armiranobetonske konstrukcije. To so v bistvu kalupu, v katerih se
oblikuje svež beton po predhodno izdelanem projektu-načrtu. Poleg teh
opažev se izdelujejo tudi opaži za kinete-betonske kanale, v katere
polagamo različne instalacije.

Pri gradnji predorov in na delih pod zemljo se uporablja opaž, da zaščiti podzemne hodnike pred rušenjem raztresene zemljine.

Opaži morajo prevzeti obtežbe, biti stabili, odporni in popolnoma
trdni, da se ne skrivijo in da ohranijo po projektu predvideno obliko..

6. 4. 2 Vrste opažev

Opaže razvrščamo glede na konstrukcije, ki jih moramo narediti:

  • Opaži za zidne kkonstrukcije iz opeke in kamna
  • Opaži zidov in zidnih vezi
  • Opaži razčinih mednastropnih in strešnih konstrukcij..
  • Opaži stebrov, nosilcev,okvirov, kupol in betonskih lupin

Sestavni deli opažev so:

  • Podpore in nosilci kot nosilni deli
  • Opažne stranice, ki oblikujejo konstrukcijo
  • Elementi za utrjevanje in povezovanje

Vsi ti deli sestavljajo trdno opažno konstrukcijo. Za betonske in
armiranobetonske konstrukcije danes največ uporabljamo naslednje opaže:

  • Prestavljive opaže (panelni)
  • Tunelske opaže
  • Drseče opaže

6. 4. 3 Uporaba materialov in orodja  za opaževanje

Slika 11: Primer opaževanja temeljev   Slika 11: Primer opaževanja temelj

V našem primeru smo uporabili material les, saj le tega najlažje
oblikuje, prenaša precejšnjo napetost in je zelo lahek, se reže in se
lahko večkrat uporablja.

Žeblji (žičniki), ki jih je po obliki, velikosti in uporabi več vrst, ter smo jih lahko nemoteno pritrjevali v les.

Uporabili smo še metre, motorne žage, kladiva in druge pripomočke.

6. 5 Vezanje in polaganje armature

6. 5. 1 Materiali za polaganje in vezanje armature

V armiranem betonu uporabljamo več vrst jekla, tako kot po obliki
in kot po kakovosti in debelini. Vsa jekla imajo tudi svojo oznako.

Po obliki so lahko jekla:

  • Gladka jekla
  • Rebrasta jekla z različnimi rebri
  • Jekla v oblimi mrež
  • Jeklene žice za prenapenjane
  • Bi – jekla

6. 5. 2 Izdelava in polaganje armature

Slika 12: Izdelava armature     Slika 12: Izdelava armature                                      

Armaturo lahko polagamo ročno ali strojno. Mi smo uporabili ročno
obdelavo armature, pri katerem smo uporabili železno kladivo, pri
čiščenju rje in prahu pa žično krtačo, za rezanje palic smo uporabili
posebne škarje za železo. Železo se je ročno krivilo z armaturnimi
kleščami-ki sta imela podaljšana ročaja, s katerimi smo desegli tudi težko
dostopne palice v konstrukciji. Klešče so oblikovane tako, da delno
objamejo palico.

Obdelava armaturer je imela tudi tudi več faz:

  • Ravnanje in čiščenje armature

Armaturo na kolutu smo odvili in jo zravnali v takšni dolžini kot smo jo potrebovali, ter jo odrezali in očistili.

  •  Merjenje in rezanje armature

Na podlagi armaturnih načrtov smo odmerili armaturo. Saj je v načrtu
bila vsaka palica natačno kotirana z odrezano dolžino in številom palic
iste oblike. Ter pazimo pri rezanju, da naredimo čim več palic in da je
čim manj ostankov.

  • Krivljanje armature

Slika 13: Priprava armature za vgrajevanje     Slika 13: Priprava armature za vgrajevanje

Armatura se je krivila na posebnih mizah, ki imajo delovno površino
narejeno iz lesa. Krivljenje je potekalo po armaturnih načrtih ob
upoševanju tehničnih predpisov. Krivljenje stremen je potekalo pod kotom 90°.
  • Polaganje in vezanje armature

Slika 14: Zvezna armatura

Najprej smo položili dve montažni palici, nanj e pa smo pritrdili
stremena. Zatem smo vložili še glavno armaturo. Vse skupaj smo povezali
v trdno celoto.

Armaturo smo vezali z železokrivskimi kleščami in
mehko žico.. namen vezanja je bil, obdržati isto obliko pri kasnejšem
vgrajevanju betona. Med zgornjo in spodnjo armaturo smo postavili
posebne distančnike.

Ko smo imeli zvezano armaturo smo le to
prenesli na temeljno ploščo, katero smo najprej vradili v volte, nato
pa še vezano armaturno mrežo na celoten temelj. Vse skukpaj se je močno
pritrdilo in po pregledu nadzornega, se je vgradnja betona lahko
pričela.

Slika 14: Zvezna armatura (armaturna mreža) za temeljno ploščo  

Literatura-internetna stran:

6. 6 Beton in vgrajevanje betona

6. 6. 1 Beton

Kaj je beton danes ni več snobena skrivnost. Beton se dela iz peska,
cementa in vode »Beton nastane iz veziva, ki samo otrdi, in dodatkov.«

Beton je torej umetni kamen, bistvena lastnost le tega je, da sam otrdi in je v zelo kratkem času tudi pohoden in kar hitro se lahko
prične na njem tudi delati-zidati.

Beton pa ima tudi svoje pomankjivosti, saj je sam po sebi razmeroma
vlažen material, zaradi gostote pa je dober prevodnik zvoka in toplote.
Vse to pa so lastnosti ki v stanovanju niso zaželene.  Vsekakor pa je
beton nepogrešljiv pri vseh inžinirskih konstrukcijah.

6. 6. 2. Izdelava betona

Slika 15: Vgrajevanje betona      Slika 15: Vgrajevanje betona                       

Danes se v večini uporablja beton, katerega naredijo v betonarni. 
Njegova trdnost je namreč odvisna od kvalitete in količine cementa, ter
količino vode. Teža vode, dodane in iz naravne vlage naj bo manjša od
polovico teže dodanega cementa. Takšno razmere imenujemo vodocementni
faktor.

Ta faktor dobimo tako, da težo vode delimo s težo cementa, kateri
rezultat naj bo manjši od 0,5, če želimo beton višje trdnosti. Skratka
voda se mora dodajati zelo varčno, saj voda in cement skupaj ustvarita
lepilo, ki nato zveže zrna mineralnega dodatka v trden material , ta pa
zapolni vse praznine.

Za betoniranje v opažu ali armiran beton mora biti masa bolj tekoča.
Beton se mora zgostiti sam po sebi, ker predolgo phanje poškoduje opaž.

6. 6. 3 Transport in vgrajevanje betona

Ko smo na gradbišče dobili beton, smo ga pričeli tudi vgrajevati.
Beton se je pripeljal iz betonarne po naročilu izvajalca, ter trdnosti
ki so bile za to temeljno ploščo tudi predpisane.

Beton se
pripelje na posebnem tovornem vozilu, kateriima vgrajeno »hruško«
mešalec, ki med transportom ves čas meša. To tovorno vozilo je imelo
tudi pritrjeno betonsko črpalko, katera je precej olajšala delo pri
vgrajevanju betona.

Dva delavca sta držala za cev črpalke in
tako postopama napolnila z betonom volte, kasneje pa še celotno
površino opaževane plošče.

Ko je bila temeljna plošča nsuta z betonom, je eden od delavcev
pričel z leseno desko, pritrjeno na držaloo gladiti beton, tako da je
bila na konču plošča poravnana inzglajena. (slika 17)

Slika 16: Črpalka za betonSlika 16: Črpalka za beton

Slika 17: Glajenje betonaSlika 17: Glajenje betona

Slika 18: Primer že vgrajenega in suhega betona – plošča s poglobljenimi voltamiSlika 18: Primer že vgrajenega in suhega betona - plošča s poglobljenimi voltami

6. 7 Razopaževanje

Ko je bil beton dovolj trd smo pričeli z razopaževanjem, saj je
običajen rok za razopaževanje štiri do pet dni, vendar je odvisno tudi
od vremena.

Preizkusimo lahko tudi trdnost betona tako, da z
ostrim predmetom zarežemo v beton, če vanj ne moremo zarezati, je beton
dovolj trd in ga lahko pričnemo razopaževat.

Ob razopaženju smo opažne deske odstranili ne da bi jih poškodovali.
Ker pa smo deske namazali z sredstvom za raopaževanje, je bilo delo
precej lažje in hitrejše.

6. 8 Hidroizolacija

Namen hidroizolacije za temeljno ploščo je, da se plošča trajno
zaščiti pred vdiranjem vlage v horizontalni in vertikalni smeri, ter
pred prodiranjem atmosferskih in podzemnih vod.

Pri hidroizolaciji moramo vedno uporabljati kakovostne materilae in
seveda izvesti natačno delo, saj so hidroizolacijski stroški v
primerjavi s celotnimi stroški objekta zelo majhni. Lahko pa pri
nepravilni in slabi hidroizolaciji nastanejo stroški za popravilo zelo
veliki.

6. 8. 1 Vrste hidroizolacije

  • Neposlredna izolacija
  • Posredna izolacija

Hidroizolacijo ločimo tudi po  delu na objketu, ki ga izoliramo:

  • Izolacija temeljev in podzemnih delov
  • Izolacija delov nad terenom
  • Izolacija streh

6. 8. 2 Postopek hidroizolacije za temeljno plošče

Slika 19: Premaz z bitumensko smolo   Slika 19: Premaz z bitumensko smolo                              

Ker smo imeli ploščo že razopaževano smo pričeli še isti dan z
hidroizolacijo. Ploščo smo temeljito očistili, saj  lahko prah in
odpadni delci precej ovirajo delo z izolacijo.

Za zaščito ali
izolacijo pred vlago najpogosteje uporabljamo vroče premaze bitumna,
afalta,katrana v kombinaciji s hladilnimi emulzijami, izolacijskimi
trakovi, pločevinami, folijami in materiali iz umetnih snovi.

Mi
smo za hidroizolacijo uporabili bitumensko smolo, ki je zmes
ogljikovodika, ki se dobi kot ostanek pri destilaciji nafte ali kot
sestavina naravnega asfalta.

Ta zaščitni namaz  ima nalogo zaščititi objkt proti vlažnosti. Z
precej velikim valčkom smo ta premez po vrsti nanašali na ploščo, ko je
bil namaz dobro namazan po plošči, smo pustili da se le ta dobro posuši
mi po nekaj dneh smo pričeli z hidroizolacijskimi trakovi.

Hidroizolacijske trakove smo pričeli lepiti z ognjem (brenarjem),
tako smo lepili trak za trakom v eno smer, med tem pa so se trakovi
tudi prekrivali, saj le tako lahko preprečimo vdor vode med spojem
hidroizolacije, potrebno je tudi paziti, ko je hidroizolacija končana,
da se ne poškoduje, saj s tem bi lahko omogočili vdor vode oz. vlage.

Literatura in internetne strani:

7. Zaključek

Skozi celotno pisanje, prebiranje, raziskovanje in spremljanje del,
sem spoznala kako zelo pomembna je temeljna plošča, kako pomembna so
dobro pripravljena tla, kjer bo stala določena temeljna plošča oz.
objekt. Kako pomembni so tudi delovni procesi in čas delovnih procesov.

Temeljna plošča je glede nanalogo zelo pomemben konstrukcijski element, saj je od nje odvisna stabilnost konstrukcije.

Poskrbeti
moramo tudi za vse varovalne ukrepe pri delavcih in na gradbiščih, saj
že majhna napaka lahko privede do katastrofe. Gradbeništvo je zelo
odgovoren in zahteven posel.

Hkrati pa je zame gradbeništvo zelo zanimivo, dinamično, polno
presenečenj, ki ti na koncu da osebno zadovoljstvo. Saj najlepša
nagrada je – pogled na zgrajen objekt, za katerega veš, da je tvoje
delo in znanje, katerega bodo uporabljali še rodovi.

Opaž – je začasna pomožna konstrukcija v gradbeništvu, ki ga
potrebujemo za oblikovanje svežega betona za betonske ali
armiranobetonske konstrukcije.

Hidroizolacije – namen le te za temeljno ploščo je, da se plošča trajno
zaščiti pred vdiranjem vlage v horizontalni in vertikalni smeri, ter
pred prodiranjem atmosferskih in podzemnih vod.

DELI
Prejšnji članekIzvedba sanacije izplačnih jam
Naslednji članekStrešne kritine

Anabrita Baumhakl Zajc je študentka na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravila kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa Gradbeništvo v šolskem letu 2007/2008.