Produkcija TV prispevka

Dober izdelek ni rezultat improvizacije, ampak rezultat znanja, ne samo
o življenju in svetu, ki ga prikazuje, ampak tudi znanja in obvladanja
postopka, s pomočjo katerega bo zamisel uresničena.

1. Povzetek

V okviru izbirnega predmeta Šolska TV, kjer študentje spoznavajo osnovne znacilnosti televizijske produkcije, kot so snemanje in montaža, sem se odlocil, da slednjo tudi opišem. Tu predvsem mislim na to, kakšno je delo montažerja, njegove naloge, kakšno vrsto montaže smo uporabljali, kakšen je celoten produkcijski oz. pripravljalni del na montažo in s kakšnim programom smo se srecali.

2. Uvod

Montaža je igra s košcki posnetega casa, zlaganje slike in tona tako, da povemo zgodbo preprosto in vsem razumljivo. Montaža je umetnost podajanja realnega casa v nerealnem. Spremljanje nekega trenutka resnice, poskus vzpostavitve odnosa med obcutki in iskanjem nacina, ki bo tem slikam dal moc, da bodo pritegnile pozornost in vzbudile pri obcinstvu, ki bo za nas vedno premalo znano, prave obcutke. V preprostem pomenu beseda definira preprosto dejanje. To je spajanje dveh posnetkov v celoto, v neko zgodbo, ki predstavi avtorjevo zamisel. Grobo receno je montaža zadnja stopnja dela v dolgem procesu ustvarjanja avdiovizualnega sporocila. Montaža se zacne z zamislijo, s pisanjem scenarija, s snemalno knjigo, namenjeno delu pred kamero, z ogledom posnetega materiala, tehtnim premislekom in pripravo o delu pred vstopom v montažo. Dober izdelek ni rezultat improvizacije, ampak rezultat znanja, ne samo o življenju in svetu, ki ga prikazuje, ampak tudi znanja in obvladanja postopka, s pomočjo katerega bo zamisel uresnicena.

3. Delo in naloge montažerja

Delo montažerja je seveda montiranje. Montiranje celovecernih filmov, dokumentarnih filmov, izobraževalnih, informativnih in športnih oddaj, glasbenih spotov, propagandnih sporocil, oz. kar si zamislijo programska uredništva. Montažer sodeluje tudi z montažami na terenu na vseh pomembnejših dogodkih pri nas in v tujini, kot so Olimpijske igre, Svetovna prvenstva, državniška srecanja in drugo.

Če je montaža zadnja ustvarjalna možnost, potem je montažer zadnji ustvarjalni sodelavec režiserja, ki lahko odkrije in izpostavi tudi najbolj prikrite vrednosti posnetega materiala. Prav tako lahko montažer zmanjša sporočilo materiala ali ga celo izniči. To je zelo pomembno, ker veliko režiserjev slabo pozna delo montažerja in tako po vseh svojih dobrih idejah glavno odgovornost in zadnjo besedo prepušca montažerju. Montažer ne more uspešno opravljati svojega dela brez široke splošne razgledanosti in talenta. Z filmskim ali televizijskim delom je v ustvarjalnem kontaktu vec casa kot ostali ustvarjalci dela. Ima možnost, da maksimalno poudari vse vrednosti, katere so ustvarili predhodni ustvarjalci (scenarist, scenograf, igralci, snemalec, itd…). Domišljija, sposobnost predvidevanja in zamišljanja koncne podobe, vizualen spomin, spominjanje vsakega zvoka, dialoga, geste, izreza so pomembne lastnosti montažerja s pomocjo katerih si ustvari svojo predstavo o bodocem izgledu dela. Smisel za glasbo in njeno usklajevanje s sliko, naravni obcutek za najboljšo povezavo, dolžina posnetka ali daljših sekvenc, so izraz razvitih prirojenih sposobnostih montažerja. Da bi vse te lastnosti uskladili je potrebna velika koncentracija in obvladanje samega sebe v vsakem trenutku.

Montažer mora delati natancno in hitro tudi pod pritiskom, ki zaradi programskih zahtev in časovnih omejitev ni redek. Zaradi vecplastnosti dela v montaži in zelo hitrega razvoja tehnologije se mora montažer nenehno izobraževati in pridobivati izkušnje. Za pridobitev teh izkušenj pa so potrebna dolga leta dela v montaži in veliko zmontiranega gradiva.

3. 1 Tehnične naloge

Tehnične naloge montažerja so organiziranje posnetega materiala slike in zvoka, vzpostavljanje potrebne kontinuitete filma ali televizijske oddaje, posnetemu materialu dati ustrezen ritem. Ne glede kako natancno je bil material posnet, nemogoce je na snemanju povsem natancno predvideti reze in druge prehode v filmu ali televizijski oddaji. Stil režiserja v montaži je odlocujoc, kljub temu je vloga montažerja v sintezi in ritmu velika. V montaži je zelo važna strokovnost montažerja in dobro poznavanje tehnologije. Delo v montaži mora biti organizirano tako, da montažer ni obremenjen s tehničnimi problemi in se lahko posveti kreativnemu umetniškemu delu.

3. 2 Dramaturške naloge

So kreiranje pregledne in sugestivne konstrukcije materiala, izdelava kompaktne avdiovizualne vsebine, katera bo ucinkovito delovala na gledalca, ritem, kot efekt celote filma – televizijske oddaje. Za uspešno opravljanje teh nalog je potreben talent. Govori se, da je montažer takšen, kakršen material dobi. To je lahko tocno, vendar izkušen in talentiran montažer mora narediti podvig iz kakršnega koli materiala. V nekaterih primerih dobi montažer že v naprej snemalno knjigo z izdelanimi dramaturškimi rešitvami. To olajša njegovo delo, kljub temu pa mora uporabiti pri montaži svojo kreativnost. Pri dokumentarnih oddajah je gotovih dramaturških rešitev veliko manj. Te rešitve se morajo najti v montaži in tu je montažer prvi kreativni sodelavec režiserja. Nekatere v naprej predvidene dramaturške rešitve imajo lahko v sklopu širšega konteksta cisto drugacno vrednost in pomen, zato je njihovo avtomaticno sprejemanje vse, samo ne dober kreativen postopek.

3. 3 Asociativne naloge

Asociativne naloge zahtevajo od montažerja kreativne rešitve v smislu bogatenja gledalceve zavesti z novimi vsebinami, ki se pojavljajo kot nove avdio vizualne kvalitete nastale z medsebojnim povezovanjem posnetkov. To je najmanj jasna in očitna lastnost montaže – postavljanje posnetka poleg posnetka s svojim sporocilom, ki nam lahko pove novo sporocilo. To je velik izziv za montažo in montažerja.

Montaža je koncni kreativni postopek pri ustvarjanju filma ali televizijske oddaje, tocneje zadnja možnost avtorja. Montaža ni mehanicno izpolnjevanje režiserjevih ukazov. Vecina dobrih režiserjev nikoli ne daje tocnih navodil kako sestaviti neko celoto ali celo dva posnetka. Dober montažer ima in mora imeti, možnost, da pri konkretni montaži doseže boljše rezultate kot jih je režiser pricakoval.

(2-2.3-Šturm A., TV Slovenija, 2002,3-6)

4. Produkcija TV prispevka

4. 1 Posneto gradivo

Prva faza v produkcijskem procesu je prejem posnetega gradiva. Material ponavadi prejmemo na vec video kasetah, pri katerih je še najbolj pomembno, da so pravilno oznacene.

Za pravilno oznacevanje kaset potrebujemo dogovor, ki se ga morajo vsi držati in je logičen. Mi smo uporabljali za oznacevanje zaporedje številk. Vendar pa mora zraven zaporedne številke kaseta še imeti napisan datum snemanja, ime projekta, krate opis vsebine na kaseti in približno dolžino posnetega materiala. Vrste kamer in formati so lahko razlicni, vendar moramo paziti, da je nosilec, na katerega je video zapisan, združljiv z opremo, ki je na razpolago.

4. 2 Ogled materiala

Ves posneti material je potrebno pred vsako montažo temeljito pregledati. Posnetega materiala je namreč veliko več, kot ga bo v končnem izdelku. Za 5-minutni prispevek je praviloma posnetega 30 minut materiala, škoda pa bi bilo, če bi zaradi slabega ogleda uporabili tistega, ki je slabši.

4. 3 Izdelava zapiskov ogleda

Po ogledu in med njim si moramo izdelati zapiske. Zapiski morajo biti urejen seznam tistih sekvenc na kaseti, ki jih bomo uporabljali. Tak seznam nam pri nalaganju materiala pa tudi pri grobi montaži prihrani veliko časa pa tudi prostora na trdem disku računalnika, ker naložimo le tisti material, ki ga bomo uporabili, ne pa celotne vsebine kasete.

4. 4 Montažni načrt

Pred nalaganjem materiala potrebujemo montažni načrt. Montažni načrt praviloma izda režiser sam ali v našem primeru mentorica Šolske TV. V televizijskih produkcijah tak načrt pripravijo kar novinarji ali montažerji. Za izdelavo montažnega načrta ne potrebujemo montažnice, lahko ga izdelamo tudi v pisarni ali doma.

4. 5 Nalaganje materiala

Slika 1: Organizacija materiala na trdem disku

Slika 1: Organizacija materiala na trdem disku                                                       

Nalaganje materiala pomeni zajem izbranega posnetega materiala iz video
kasete na trdi disk računalnika. Za lažje in bolj pregledno delo v
montaži in za dobro organizacijo uporabnega materiala na trdi disk,
namenjen montaži, prekopiramo mapo z imenom projekta, ki že vsebuje vse
mape, ki jih bomo med delom potrebovali.

 

 

 

 

4. 6 Groba montaža

Grobo montažo prispevka lahko opravi montažer sam. Tudi v filmskem svetu je ponavadi tako, da je režiserju bolje pokazati neko zakljuceno montažo, tudi ce jo bo treba predelati, bodisi globalno ali pa v podrobnosti. Režiserji, ki film zaupajo montažerjem, so le zacasno ločeni od montaže. Prav zato je razumljivo, da montažer pogosto raje sam opravi prvo delo. Ce se zmoti, mu nic ne preprecuje zaceti znova. V nasprotju s snemanjem se pri montaži vedno lahko vrnemo na prejšnje stanje. Montaža se torej zacne po košckih, sekvenca za sekvenco.

4. 7 Snemanje govora napovedovalca (OFF-a)

Govor napovedovalca ali kakor recemo tudi OFF uporabljamo takrat, ko je bil govorec v izjavi, ki jo je podal pred kamero nejasen. Možno je tudi, da je novinar, ki sprašuje nejasen. OFF uporabljamo tudi v primeru, da z trditvami, številkami, ugotovitvami zagotovimo, da bo nek prispevek zakljucena celota. Dobri napovedovalci oz. pripovedovalci lahko celo prilagajajo svojo hitrost govora, vendar je posnetke še vedno potrebno dodatno obdelati in prilagoditi: izrezati zvoke, ko govornik zajema zrak ipd.

4. 8 Fina montaža

Po grobi montaži nastopi trenutek, ko montažer prvic vidi prispevek kot gledalec pred televizijski sprejemnikom v sosledju in urejenega. Prej je gledal in montiral sekvence loceno, druga za druga, v nakljucnem zaporedju. Neko sekvenco vidimo drugace, ce jo gledamo neodvisno od tega, kar je bilo prej in seveda tudi od tega, kar bo sledilo in še ni zmontirano. Tedaj ima montažer na voljo, da lahko odstrani, skrajša ali zamenja vrstni red prispevka.

4. 9 Finalna obdelava

Po koncani montaži je izdelek še vedno nedokoncan. Potrebno je urediti nivoje zvoka (da zvok ni nekje preglasen in nekje pretih), opraviti barvne korekcije materiala in tam, kjer je to potrebno, dodati grafike.

4. 10 Končni izdelek

Naše delo je skoraj končano. Vendar nam izdelek na trdem disku računalnika kljub temu, da je narejen ne pomaga prav veliko. Potrebno ga je spraviti v takšno obliko, da bo primeren za predajo televiziji oz. ga bomo poslali narocniku po elektronski pošti ali na DVD mediju. Potrebno je torej posneti kaseto oz. DVD.

Produkcija TV prispevka:

  • posneto gradivo
  • ogled materiala
  • izdelava zapiskov ogleda
  • montažni načrt
  • nalaganje materiala
  • groba montaža
  • snemanje govora napovedovalca
  • fina montaža
  • finalna obdelava

Kako izvesti montažo

Osnovo sistemov za nelinearno montažo videa sestavljajo danes praviloma
racunalnik, kartica za zajemanje videa iz zunanjih virov (lahko gre za
analogno digitalni pretvornik, za digitalni video DV pa je mogoce
ponavadi uporabljati kar navadno iLink oziroma firewire povezavo),
vhodna ter izhodna naprava, s katero montažo posnamemo na nosilec, na
primer DVD ali video kaseto.

5. Offline montaža

Zaradi omejitve linearne montaže so snovalci video montažne opreme težili k temu, da bi montažerjem omogocili tudi možnost OFFLINE ali nelinearne montaže, takšne, pri kateri kadre dodajamo na poljubno mesto, jih vrivamo, krajšamo, zamenjujemo,… Zanimivo je, da je princip OFFLINE montaže filma pravzaprav starejši od principa ONLINE ali linearne, filmski trakovi so se rezali s škarjami in lepili z lepilnim trakom. Montažer je torej razrezal nek del montiranega ali nemontiranega traku in jih lepil skupaj v poljubnem zaporedju.

Poglavitno za razvoj sistemov za Offline video montažo je bil napredek digitalne tehnologije, predvsem sposobnosti zajemanja in obdelovanja slikovnega gradiva v digitalni obliki. Prvi popolnoma OFFLINE sistem se je sicer pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a je šlo za tehnicno dokaj šibko napravo, ki je delala s CB slikami in jih znala predvajati s hitrostjo 15 slik na sekundo.

Na uporabne rešitve je bilo potrebno čakati še vsaj do konca osemdesetih let, ko so se pojavili prvi pravi digitalni sistemi za Offline montažo videa, šele v devetdesetih letih pa je programska oprema napredovala dovolj, da je Offline montaža postala tudi v svetu videa nekaj normalnega.

Z razvojem ustreznih formatov, večanjem zmogljivosti osebnih racunalnikov in vse večjo priljubljenostjo in razširjenostjo digitalnih video kamer je postala le ta sestavni del tudi resnejših okolij. Dostopna pa je postala tudi navadnemu uporabniku – celo povsem ljubiteljskemu. Osnovo sistemov za nelinearno montažo videa sestavljajo danes praviloma računalnik, kartica za zajemanje videa iz zunanjih virov (lahko gre za analogno digitalni pretvornik, za digitalni video DV pa je mogoce ponavadi uporabljati kar navadno iLink oziroma firewire povezavo), vhodna ter izhodna naprava, s katero montažo posnamemo na nosilec, na primer DVD ali video kaseto.

Pri Offline montaži lahko, če pomotoma preveč odrežemo nek kader, odrezani del brez večjih težav “prilepimo” nazaj. Pri filmskem traku je to seveda pomenilo naporno iskanje odrezanih delov filma, v namenskih racunalniških programih za OFFLINE video montažo pa je to precej enostavno opravilo, saj programi ponavadi ne ustvarijo novih kopij posnetkov, pac pa so kadri zgolj oznaceni v surovem posnetku, oznake kadrov pa lahko prestavljamo tudi naknadno.

6. Prikaz osnovnega procesa zagona nelinearne montaže s programom Adobe Premiere Pro

Ko zaženemo program Adobe Premiere Pro, izberemo opcijo New project, s katerim ustvarimo nov projekt.

 

Slika 2: Uvodno okno programa Adobe Premiere Pro

Na naslednji strani izbiramo video standard v katerem bomo montirali.
Tukaj pazimo, da izberemo PAL standard in zvocno vzorcenje 48 kHz, kot
je oznaceno na sliki. Izbrati moramotudi mapo in disk, kamor bo program
zapisoval vse potrebne podatke. Na koncu izberemo še ime projekta.

Slika 3: Projektne nastavitve

Slika 2: uvodno okno programa Adobe Premiere Pro

Slika 3: Projektne nastavitve

Sedaj se nam odpre naše delavno okolje, kjer bomo montirali video prispevek.

  • Okno št. 1 je tako imenovano projektno okno, kjer se nahajajo vsi
    medijski elementi (video, zvok, napisi…). Lahko jih organiziramo v
    mape in podmape, kajti ko imamo opraviti z vecjo kolicino teh
    elementov, zlahka pride do zmede in veliko casa porabimo za iskanje le
    teh. Prav tako je na vrhu tega okna zavihek z efekti, katere lahko
    dodajamo na casovno os in s tem spreminjamo ali popravljamo video in
    zvokovni material.
  • Okno št. 2 je monitorsko okno, sestavljeno iz leve in desne
    polovice. V levi polovici lahko pregledujemo video posnetke, bodisi v
    celoti ali pa samo delcke. Desno monitorsko okno pa služi za pregled že
    zmontiranega videa in zvoka iz naše casovnice (timeline). Prav tako je
    na vrhu leve polovice zavihek za delo z efekti.
  • Okno št. 3 predstavlja našo casovnico, kjer se odvija celotna
    montaža. Tu sestavljamo delcke slikovnega in zvocnega materiala v
    celoto, dodajamo efekte, podnapise, napise, popravljamo sliko,
    popravljamo zvocne nivoje itd..
  • Okno št. 4, pa je tako imenovana orodjarna, kjer se nahajajo orodja
    s katerimi režemo, premikamo, povečujemo, pomanjšujemo naš material na
    casovnici

Slika 4: delovno okolje Premiere Pro                                                          

Okna lahko postavljamo poljubno po ekranu,  tako da si ustvarimo neko
delovno okolje ki nam bo najbolj ustrezalo, prav tako lahko nastavimo
tudi svetilnost celotnega okolja, barve in pa bližnjice s katerimi
izbiramo dolocena orodja ali nam ustvarijo neko akcijo, katere nam
pohitrijo samo montažo.

 

 

 

 

 

Slika 4: delovno okolje Premiere Pro

6.1. Primer montaže na projektu Ženski nogomet

Prvo, kar je potrebno narediti, je material spraviti na racunalnik. Ves posneti material sem
nato pregledal, da sem dobil neko sliko. Pri pregledu sem si sam delal tudi izpiske, da mi ne bi
bilo treba ponovno gledati materiala. Dolocene sekvence, ki niso bile primerne za prispevek
pa sem izlocil kar na zacetku. S tem prihranimo pri prostoru na trdem disku.

Nato sem naredil kratek montažni nacrt, dogovorili pa smo se tudi
kako se bomo lotili prispevka. Po burnem ˝brainstormingu˝ sem pricel z
grobo montažo. Najprej sem locil intervju z trenerjem in nato še
intervju s tekmovalkami. Ker je bil intervju s trenerjem predolg sem ga
moral reducirati. Tako
sem se odlocil, da uporabim bolj pomembne dele izjave in sicer kakšna je razlika med ženskim in moškim nogometom, ali se dekleta obnašajo profesionalno in kakšen odnos imajo do igranja nogometa. S tem sem nekako zakljucil prvi del intervjuja z trenerjem. Kot drugi del smem nekako uporabili del izjave, ko govori o organiziranosti treningov in na katerih delih igrišca dekleta še posebej blestijo. Nato sledi intervju z igralkami in na koncu še intervju trenerja o poškodbah in intervju poškodovane igralke. Vmes sem si pustil dovolj praznega prostora oz. pižame za vstavitev govora napovedovalca oz. OFF-a. Govor napovedovalca sem napisal in posnel glede na dele intervjuja, ki smo ga že imeli pripravljenega. Za zacetni OFF sem posnel zacetno misel o ženskem nogometu in pa predstavitev trenerja. Drugi OFF pove, kje in kdaj potekajo treningi. Tretji OFF pove o starostnih razlikah pri dekletih in pa zadnji, ki je hkrati tudi zakljucni OFF pove, kako visoko ciljajo oz. so dekleta na lestvicah v Sloveniji. Nato sem se lotil podlaganja obstojecih kadrov s sliko. Tu sem se odlocil, da prikažemo del tega, kar slišimo v OFF-u in pa kar slišimo tisti trenutek, ko imamo intervju.

Po fini montaži, sem uredil še nivoje zvoka in pri enem kadru opravil barvno korekcijo. Sledila je izdelava zacetne in pa koncne grafike. Na zacetku sem vstavii ime kluba in na koncu imena vseh sodelujocih pri nastajanju televizijskega prispevka o ženskem nogometu. Tako smo dobili prispevek, kateri je pripravljen za renderiranje in nato za prikaz v koncni obliki.

7. Zaključek

Montaža je torej zelo pomemben dejavnik pri ustvarjanju avdiovizualnega sporočila, montažer pa eden izmed kreativnih sodelavce režiserja ali urednika neke oddaje ali prispevka. Pa naj gre za celovečeren film, dokumentarno oddajo, prispevek v informativni oddaji ali pa reklamno sporocilo, je montažer tisti, ki izdelku doda piko na i. Zato, da sem obiskoval izbirni predmet Šolska TV za študente drugega letnika Multimedije mi ni žal. Čeprav veliko sodelujem z televizijskimi hišami kot oblikovalec luci, mi je Šolska TV bila velik izziv. Spoznal sem veliko novega, naučil sem se osnov snemanja, kadriranja, uporabljanj kamere, kot režiser sem bil udeležen kot ustvarjalec oddaje v živo in pa montaže. Slednja mi je z možnostjo uporabe profesionalnega programa nudila veliko vec, kot tista
montaža,
ki sem jo do sedaj uporabljal doma za domace namene. Z celotnim znanjem
poteka televizijske produkcije bodo moji domaci posnetki povsem nekaj
drugega.

8. Viri

  • ANDERSON, G.,Video Editing and Post Production., Focal Press, 1998. 
  • MUSBURGER, R., KINDEM, G. Introduction to Media Production : The Path to Digital Media Production, Focal Press 2004. 
  • mag. MELE Martin, Organizacijska dela v multimedijski produkciji, ucna in študijska gradiva, IAM 2002 
  • CUCKOV Zlatjan, Montaža multimedijskih izdelkov, ucna in študijska gradiva, IAM 2002

Poglavitno za razvoj sistemov za Offline video montažo je bil napredek
digitalne tehnologije, predvsem sposobnosti zajemanja in obdelovanja
slikovnega gradiva v digitalni obliki. Prvi popolnoma Offline sistem se
je sicer pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a je šlo za
tehnicno dokaj šibko napravo, ki je delala s CB slikami in jih znala
predvajati s hitrostjo 15 slik na sekundo.

DELI
Prejšnji članekDigitalna fotografija
Naslednji članekAnimirana špica

Tomaž Premzl je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 2" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2007/2008.