Oblika zapisa RAW

178
Avtor: Luka Tomažič

Oblika zapisa RAW je ena najpomembnejših oblik zapisov formata pri fotografiji. Uporabljajo ga tako začetniki fotografije kot profesionalci. Format ni nujen za uporabo, vendar je zelo koristen, saj je ključen pri obdelavi fotografij. Pri pisanju diplomskega dela sem spoznal pravo primerjavo med formati. Do začetka raziskovanja sem se z zapisom tega formata sicer pogosto srečeval, vendar nikoli nisem razumel, kako deluje ter kakšne so prednosti ter slabosti pred drugimi formati. Med pisanjem sem se poglobil v primerjavo, pri čemer sem izdelal tudi več kot 1000 fotografij. Med fotografiranjem sem se naučil, da imamo veliko srečo, da živimo v času, ko prostor na pomnilni kartici ne predstavlja težav, saj bi ob omejenem prostoru več kot enkrat premislil, če bi vsako fotografijo napravil v obliki RAW. Pri fotografiranju sem imel tudi pomoč. Da bi dosegel pravilni rezultat, je namreč potrebnega veliko časa ter pomoči pri osvetlitvi s strani asistentov.
V času diplomskega dela sem izdelal število fotografij, večino sam nekatere pa v sodelovanju z drugimi fotografi. Nastale fotografije so seveda obdelane v programih za obdelavo fotografij, v katerih sem fotografije ustrezno popravil ter natančno obdelal.
Ker sem želel izvedeti tudi več s strani izkušenih fotografov, sem izdelal anketo, ki sem jo poslal poznanim fotografom. V anketi je sodelovalo 25 anketirancev.
Na podlagi ankete sem ugotovil, da je bilo 90 % anketirancev moških, starih med 21 in 40 let, ki redno fotografirajo. 100 % jih uporablja obliko zapisa RAW. 60 % jih uporablja samo format RAW, ostalih 40 % pa kombinacijo RAW+JPEG. V odgovoru na vprašanje, ki se tiče obdelave, so se enotno strinjali, da uporabljajo format RAW. Na vprašanje, ki sem si ga postavil v diplomskem delu, sem dobil različne odgovore, in sicer.
Pred začetkom pisanja diplomskega dela sem si postavil naslednje hipoteze.

H1: Oblika zapisa RAW je pogosto uporabljena v fotografiji.
Prišel sem do ugotovitve, da obliko zapisa RAW vedno bolj uporabljamo za retušo ter popravke na fotografiji, omogoča nam tudi širši spekter popravkov ter večjo kvaliteto. Velika prednost je tudi, da zapis RAW ohranja originalne podatke, kar pomeni, da se lahko vračamo vedno znova nazaj na original. Hipoteza, katero sem si postavil na začetku diplome, le delno velja, saj sem prišel do ugotovitve, da zapisa RAW ne uporabljajo vsi fotografi, ampak se večinoma uporablja kombinacija RAW in JPEG.

Avtor: Luka Tomažič

H2: Bayerjev vzorec ter drugi načini zajemanja barv vplivajo na fotografijo.
Ugotovil sem, da je na trgu zelo veliko različnih celic, ki zajemajo svetlobo. Izkušnjo imam samo s CMOS senzorjem, ki je bil do sedaj vgrajen v vseh fotoaparatih, ki sem jih uporabljal. Vendar sem prišel do spoznanja, da obstaja še druga vrsta senzorja, in sicer Foveon senzor, pri katerem različne valovne dolžine prodirajo različno globoko. Torej odgovor na hipotezo, ki sem si jo postavil na začetku diplomskega dela, je, da predvsem pogosto uporabljeni Bayerjev vzorec vpliva zelo pozitivno na fotografijo ter vse fotografe, ki se morda ne zavedajo, kakšen je senzor oziroma kako je sestavljen.

Avtor: Luka Tomažič

H3: V primerjavi RAW in JPEG je zapis RAW bolj uporaben format.
Pri primerjavi mi je bilo zelo težko najti razlike med obliko zapisa RAW ter JPEG, saj je kvaliteta formata JPEG že toliko dobra, da je resnična razlika samo v kompresiji in je vidna pri veliki povečavi detajla. Kar pomeni, da je za vsakdanjo uporabo format JPEG dosti bolj uporaben kot zapis RAW. S to trditvijo ovračam svojo hipotezo, ki sem jo postavil na začetku.

 

Download full insight