Tehnične priprava in izvedba

Najbolj pomembna pojma, ki se pojavljata pri pripravi in priklapljanju
mikrofonov, ter drugih naprav sta zagotovo »Input« in »Output« kar v
slovenšini pomeni vhod ter izhod. Pri oblikovanju zvoka seveda ne gre brez mešalne mize razno
raznih kompresorjev in efektov, ki pripomorejo k boljši kvaliteti zvoka.

1. Uvod

Oblikovanje zvoka ali kot v stroki rečemo » miksanje « zvoka pri oddajah v živo, je zelo zahtevno delo pri katerem, moramo biti z mislimi samo pri delu in nikjer drugje kajti zelo hitro lahko pride do napake, ki pa je nepopravljiva. Seveda pri takšnem delu ne gre brez posluha, ki je ključnega pomena za upravljanje takšnega dela. Skozi seminarsko nalogo bom poizkusil čim bolj na kratko a  vendar slikovito in jedernato predtaviti oblikovanje zvoka na televiziji pri oddajah v živo.

Spoznali bomo faze priprave za veliko in tako imenovano malo oddajo, kako priklopiti mikrofone in vso potrebno opremo. Opisal bom tudi dele mešalne mize ter ključne pojme, ki jih more vedeti tako imenovani tonski tehnik ali »mojster«. Zelo pomembno je razmerje jakosti zvoka med večimi sogovorniki, ali med glasbo in pevcem. Oddaje se med sabo po zahtevnosti zelo razlikujejo, napimer že samo število osebja je različno pri veliki oddaji je veliko osebja pri kakšni manjši pogovrni oddaji pa lahko to opravlja ena sama oseba. Seveda pa mora biti predanost delu povsod enaka.

Skozi seminarsko nalogo, ki sem jo pripravil bomo opasali tudi, kako v oddajo, ki poteka v živo sprejmeš klicatelja in še mnogo drugis stvari, ki so pomembne za kvaliteten zvok in nemoteno delovanje. Med drugumi je tukaj tudi zelo pomembna kvaliteta strojne in programske opreme in spoznali boste, da tega ni tako malo.

2. Priprava

Pri pripravi je zelo pomembna postavitev samih naprav in to, da je vse pravilno priklopljeno. Najbolj pomembna pojma, ki se pojavljata pri pripravi in priklapljanju mikrofonov, ter drugih naprav sta zagotovo »Input« in »Output« kar v slovenšini pomeni vhod ter izhod. Seveda pa tukaj ni mišljena smer v kateri hodi človek, ampak smer poteka analognega ali digitalnega signala. Pri oblikovanju zvoka seveda ne gre brez mešalne mize razno raznih kompresorjev in efektov, ki pripomorejo k boljši kvaliteti zvoka. Tonski tehnik pa mora seveda do potankosti poznati mešalno mizo, ter vse kar spada zraven.

2. 1 Postavitev

Sama postavitev naprav, ki jih uporabljamo je zelo pomembna. Vsaka oseba, ki opravlja z temi napravami si mora položaj naprav nastaviti sama tako kot njemu odgovarja in tako da se bo pri delu počutil sproščeno ter da bo lahko delo upravljal nemoteno. Mešalna miza, ki je najbolj pomembna je postavljena neposredno pred tonskega tehnika.

Slika 1: Pravilna postavitev naprav

Slika 1: Pravilna postavitev naprav                                 

Tonski tehnik pa mora sedeti pred mešalno mizo nekje na sredini, le
tako ima pregled nad celotno mešalno mizo. Stol pa mora imeti tako
visoko, da ima pogled nad mešalmo mizo od ozgoraj. Nekje zadaj za
mešalmo mizo na levi in desni strani morata biti dva monitorja, ki pa
morata biti brezferkvenčna, da tonski tehnil sliši zvok do potankosti,
brez morebitnih motenj. Monitorja morata biti postavljenja malo višje
kot mešalna miza usmerjana pa morata biti v obraz tonskega tehnika.
Tako, da zvok po najkrajši poti pripotuje do ušes delavca. Kompresorji
ter razne enote z efekti so lahko malo oddaljeni os osebe, ki opravlja
z njimi, a še vedno morajo biti v dosegu njegove roke.

Zaželjeno je, da
so postavljeni na desni strani, če je oseba desničar in na levi strani,
če je oseba levičar. Seveda pa ker smo v dobi računalnikov in
tehnologije tudi pri tem delu ne skoraj ne gre brez računalnika.
Računalnik se uporablja za predvajanje gasbe, glasbene podlage, raznih
špic in tako naprej. Najbolje je, da je monitor računalnika nekje nad
mešalno mizo na sredini, le tako ima tonski tenik dober pogled na
zaslon in še vedno nad celotno mešalmo mizo, miško ima na tisti strani
katera mu najbolj odgovarja. Skratka postavitev naprav, nujno
potrebujemo zgleda nekako tako, kot prikazuje spodnja slika.

2. 2 Priklaplanje naprav

Naprave morajo biti pravilno priklopljene, da bodo pravilno delovale. Ko imamo vse naprave na svojme mestu sledi priklapljanje raznaih naprav na mešalno mizo. Priklapljamo vsako enoto posebej in sicer tako, da kabel najprej priklopimo na željeno enoto nato pa na mešalno mizo. Na vsaki napravi imamo možnost vhodnega ali izhodnega signala seveda je zopet odvisno kako hočemo imeti priklopljeno in za kaj napravo uporabljamo.

Slika 2: Vhodni ter izhodni kanal na mešalni mizi

Slika 2: Vhodni ter izhodni kanal na mešalni mizi

Za razne kompresorje za mikrofone, je najboljša možnost ta, da
uporabimo vhodni in izhodni signal ter ga na mešalno mizo priklopimo
preko Insert priklopa. To pomeni, da signal, ki prihaja v mešalno mizo
potuje najprej  do kompresorja, ta pa ga preko izhodnega signala vrne
nazaj v mešalno mizo, kako signal potuje naprej bomo povedali malo
kasneje.

Ko priklapljamo računalnik, je seveda zalo pombna kvaliteta zvočne
kartice, pri slabših se bo v zvočnikih slišal vsak premik z miško v
obliki motenj. Kabel moramo v računalniku zopet vtakniti v izhodni
signal v mešalni mizi pa v vhodno enoto. Ko priklapljamo monitorje
(zvočnike) moramo paziti na to da kabel vežemo iz mešalne mize v
zvočnike, to pomeni, da na mešalni mizi uporabimo izhodni kanal  v
zvočnikih pa vhodnega. Pri mešalnih mizah imamo še dva »master« kanala,
to sta levi in desni kanal, ki služita, da skupek vseh signalov, ki jih
prejemamo v mešalno mizo pošljemo naprej na drugo napravo, v našem
primeru je ta druga naprava nam vsem dobro znana BetaCam.

2. 3 Priklapljanje mikrofonov

Priklapljanje mikrofonov ni tako zahtevna stvar kto se nektareim zdi ali je slišati. Vse kar morate poznati so zopet osnove. Razlika med mikrofoni, ki se uporabljajo pri televizijski produkciji in tistimi, ki se uporabljajo doma je po večini samo ta, da so televizijski mirkofoni po večini daljinski zato da kabel ne ovira voditelja in drugih nastopajočih pri delu. Seveda pa kabla ne priklopimo v mikrofon ampak v priloženo postajo, ki sprejema signal od oddajnika, ki je vgrajen v mikrofon. Kabel v oddajniku ali postaji, priklopimo v izhodni signal tako, da signal (zvok) potuje od mikrofona do mešalne mize.

3. Mešalna miza

Pri mešalni mizi je zelo veliko stvari, ki jih moramo vedeti ali celo
obvladati. Prva stvar pa so seveda vhodni in izhodni kanali, ki jih
imamo več vrst. Poznamo namrač linijske vhode in izhode, mikrofonske
vhode ali izhode, ter tako imenovane »činč« vhode ali izhode. Med njimi
ni skoraj nobene bistvene razlike, razen oblike. Seveda se pozna tudi
na kvaliteti zvoka, vendar je le-ta tako majhna, da je človeško uho
skoraj ne zazana. Linijski vhodi se večinoma uporabljajo za
priklpaljanje raznih inštrumentov ali kompresorjev preko insert-ov.
Mikrofonski vhodi, že samo ime pove zakaj jih uporabljamo, ostanejo pa
nam še »činč« vhodi in izhodi, uporabljajo pa se za priklapljanje
raznih drugih napraj kot je napremimer CD-predvajalnik, razni efekti in
tako naprej.

 

 

 

 

Slika 3: Primer linijskih, mikrofonskih ter »činč« vodov in izhodov

Slika 3: Primer linijskih, mikrofonskih ter »činč« vodov in izhodov

3. 1 Equalizer

Equalizer je kjučnega pomena za oblikovanje zvoka na televiziji. Equalizer pomeni dodajanje ali odstranjevanje visokih, nizkih, in srednjih tonov. Seveda pa so pri novejših mešalnih mizah že dodani srednji nizki toni ter srednji visoki toni. Dodan je še drsnih za večanje in manjšanje frekvence visokih nizkih in srenjih tonov, ki nam pove, čez kakšno območje se po frekvenca določenega tona širila. Sam equalizer ni težak za uporabo zato je tukaj bolj ključnega pomena kot znanje posluh tonskega tehnika. Seveda pa mora biti zvok, ki ga naredimo z equalizerjem še vedno realen. Poznamo notranje equalizerje, ki so že vgrajeni v mešalnik mizah, če pa želimo še dodatni izboljšati zvok pa poznamo tudi zunanje equalizerje.

Slika 4: Primer zunanjega Equalizerja

Slika 4: Primer zunanjega Equalizerja

3. 2 Gain

Gain si lahko predstavljamo kot nekakšen ojačevalec, ki nam ojača vhodni signal bodosi mikrofona ali drugih naprav, ki so preklopljene na mešalno mizo. Gain je že vgrajen v mešalno mizo, izgleda pa kot nekakšen majhen gumbek, ki ga lahko obrnemo v levo ali desno stran. Gain nam torej zviša amplitudo vhodnega signala. Običajno je definiran kot glavno razmerje izhodnega signala neke naprave in razmerje vhodnega signala te iste naprave. Gain se pri oblikovanju zvoka večinoma uporabi samo takrat, ko nastavljamo barvo zvoka kasneje se jakost zvoka uravnava z drsniki. Gain je zelo pomeben, saj le z njim lahko šibek signal, ki ga prejemamo v mešalno mizo povečamo in se tako izognemo raznim nevšečnostim.

3. 3 AUX

Aux nam služi kot nekakšen izhod, in ga uporabljamo da povratni signal pošljemo nazaj v neko napravo. Signale katerih kanalov bomo poslali v napravo lahko reguliramo z okroglimi gumbki, ki se pomikajo v levo in desno stran. Če želimo poslati signal vseh kanalov v neko napravo moramo v desno stran zavrteti aux gube na vseh kanalih. Paziti moramo samo na katerem auxu imamo priklopljeno. Mešalne mize omogočajo več aux izhodov pri velikih jih je lahko tudi do 10 pri manjših mešalnih mizah pa zadostujeta tudi dva aux izhoda. V mojem primeru aux izhode uporabljamo za telefonske klice. In sicer zao da klicatelj v slušalko telefona sliši kaj mu govori voditelj ali kakšna druga oseba. Auxi so zelo uporabna stvar kadar želimo zvok posneti na kakšen računalnik ali kakšno drugo napravo.

3. 4 FX

Fx gumbki nam služijo za dodajanje razno raznih efektov, ki jih že vsebuje mešalna miza. Po večini so to efekti, ki so nujno potrebni za kakšen govor ali kaj drugega. Poanavadi so to efekti kot sta delay, echo, hall room itd. Kateri kanal bo imel dodan efekt, se odločujemo povsem isto ko pa pri AUX izhodih in sicer s pomočjo rotacije gumbka v levo ali desno stran. Ti efekt, ki so vgrajeni v mešalnih mizah se večinoma ne uporabljajo. Uporablja pa se enota z efekti, ki stoji posamezno, zaradi boljše kvalitete samega efekta. Efekti kot so echo ali delay se uporabljajo zgolj za vokalno izvedbo ne pa za govorno.

3. 5 Drsniki

Slika 5: mešalna miza

Slika 5: mešalna miza

Tako imenovani drsniki se nahajo v spodnjem delu mešalne mize. So zelo
pomembni za samo oblikovanje zvoka, saj z njimi uravnavamo jakost
signala, ki ga pošljemo na glavni miks. Pri oblikovanju zvoka v
televizijski produkciji, pa je zelo pomembno tudi to, da jakost signala
ne spustimo preko 0 dB. Pri morebitnem močnejšem sinalu že pride do
popačenja zvoka.

 

 

Mešalna miza:

  • Equalizer je kjučnega pomena za oblikovanje zvoka na televiziji
  • Gain je nekakšen ojačevalec, ki nam ojača
    vhodni signal bodosi mikrofona ali drugih naprav
  • Aux nam služi kot nekakšen izhod, in ga uporabljamo da povratni signal pošljemo nazaj v neko napravo.
  • Fx gumbki nam služijo za dodajanje razno raznih efektov
  • Z drsniki uravnavamo jakost
    signala, ki ga pošljemo na glavni miks.

Delo tonskega tehnika

Glasbo vedno shranimo na disk računalnika v .waw formatu, ki velja za format,
ki je nekompresiran format, kar pomeni da ne izgubi kvalitete zvoka.
Vsako skladbo je potrebno še normalizirati, kar pomeni, da jo v
programu obdelamo, in tiste dele pesmi, ki so bolj tiho ali tiste, ki
so prenaglas spravimo na jakost 0dB.

4. Monitorji

Govorimo o zvočnikih, ki jim v žargonu rečemo monitorji. Monitorji se
med sabo razlikujejo tako po obliki, kot tudi po svoji funkcionalnosti.
Za oblikovanje zvoka je zelo pomembno da so monitorji dovolj vzdržljivi
ter to da imajo dobro membrano. Tako imenovani studijski monitorji, ki
jih uporabljamo nam omogočajo, da zvok ki ga oblikujemo slišimo brez
vsakih šumov ali motenj, ki jih lahko povzročajo druge naprave ali
zvočniki sami. Zato so studijski monitorji zgrajeni tako, da ima vsak
od dveh monitorjev svojo napajanje, kar pomeni da ima vsak zvočnik svoj
ojačevalec. Ojačevalec, ojača signal, ki pride do monitorjev preko
linijskega vhoda, in tako omogoča, da mi zvok slišimo bolj kvalitetno
in zlahka najdemo neprijetne napake, ki si jih ne smemo dovoliti.
Pravimo jih tudi brezferkvenčni monitorji, kar pa že samo ime pove da
nam ne oddajajo nezaželjenih frekvenc, ki so v našem primeru razne
motnje. Priklopimo jih tako da na mešalni mizi poiščemo izhod monitor,
kar bi lahko poimenovali tudi izhod, v monirojih pa poiščemo priklop
Line In in monitorji bi zagotovo morali delovati. Za postavitev
monitorjev pa še vedno veljajo pravila ki sem jih omenil v poglavju 2.1
Postavitev. Sama oblika monitorjev pa izgleda nekako tako kot prikazuje
spodnja slika.

Slika 6: Studijski monitorji ali brezferkvenčni monitorji

Slika 6: Studijski monitorji ali brezferkvenčni monitorji

5. Predvajanje glasbe ali matric

Pri svojem delu, kot tonski tehnik se boste veliko srečevali z
strankami, ki vam bodo prinesle svoje skladbe za nastop v oddaji. Za
predvajanje glasbe velja kar veliko pravil, ki se jih velja držati, da
pridemo do bolj kvalitetnega zvoka. Eno takšnih pravil je, da ne
predvajamo glasbe iz CD  – predvajalnika, če imamo računalnik. Vedno si
glasbo shranimo na disk računalnika v .waw formatu, ki velja za format,
ki je nekompresiran format, kar pomeni da ne izgubi kvalitete zvoka.
Vsako skladbo je potrebno še normalizirati, kar pomeni, da jo v
programu obdelamo, in tiste dele pesmi, ki so bolj tiho ali tiste, ki
so prenaglas spravimo na jakost 0dB.

5. 1 Normaliziranje skladb

Kot že zgoraj rečeno je potrebno vsako sladbo posebej normalizirati,
s tem pa se izognemo nevšečnemu problemu, ki nam lahko pokvari celotno
oddajo. Normaliziranje skladb pomeni, da skladbo na določenih delih, ki
so pretihi npr. -10dB dvignemo na normalno jakost 0 dB. Velja pa tudi
obratno, če na kakšnem delu skladba preseže dovoljeno jakost da jo
zmanjšamo na 0 dB. To funkcijo nam omogočajo že skoraj vsi programi, ki
imajo možnost oblikovanje zvoka eden takšnih programov, ki je dokaj
enostaven za uporabo in hiter je Nero wawe editor, ki nam avtomatsko
pojača signal na označenem mestu. Seveda obstaja veliko takšnih
programov a vendar skoraj vsi delujejo po istem sistemu. Po končanem
obdelovanju, skladbe ne smemo pozabiti shraniti v .wawe formatu. Na
spodnjih slikah pa si lahko ogledate primer normalizirane skladbe ter
skladbe, ki še ni normalizirana.

Slika 7: skladba, ki še ni normalizirana

Slika 8: Skladba, ki je normalizirana

Slika 7: skladba, ki še ni normalizirana              

Slika 8: Skladba, ki je normalizirana

5. 2 Predvajanje

Slika 9: BPM studio za prevajanje skladb

Slika 9: BPM studio za prevajanje skladb                                

Predvajanje skladb ali matric ni tako težko delo, vse kar morate
storiti je to da sledite scenosledu, ter poslušate, kdaj voditeljica
ali voditelj napove glasbenega gosta. Za predvajanje obstaja veliko
programo, meni najljubši pa je BPM studio, ki omogča, da si naredimo
dve takoimenovani playlisti kadar imamo več glasbenih gostov. Paziti pa
moramo, da si skladbe, ki se bodo predvajale zložimo po vrsten redu, po
katerem se bodo predvajale. V programu, si moramo nastaviti predvajanje
na single, kar pomeni, da ko se ena skladba konča ne začne prevajati
druge skladbe. Tako da morate za vsako skladbo, stisniti gumb za
prevajanje.

6. Sprejemanje telefonskih klicev

Za sprejemanje telefonskih klicev se uporablja preprosta naprava, ki
jo imenujemo hibrid. To je naprava, ki nam omogoča da lahko klicatelja
prevežemo v studio in to, da ga slišimo po televiziji, kar bi blo brez
te naprave nemogoče. Na to napravo priključimo telefon z posebej
narejenim kablom. Hibrid pa priključimo na mešalno mizo tako da
uporabimo enega od prostih kanalov. Seveda pa moramo tudi voditeljico
ali voditelja zvezati na hibrid, tako da bo klicatelj lahko slišal. To
naredimo tako, da uporabimo enega od AUX izhodov. Hibrid nam omogoča
tudi to, da lahko priklopimo nanj dva telefona, če to seveda
potrebujemo.

Slika 10: Primer telefonskega hibrida

Slika 10: Primer telefonskega hibrida

7. Zaključek

V seminarski nalogi, sem vam skušal, čim bolj slikovito in na kratko
pisati kaj vse potrebujemo in kaj vse moramo znati, za oblikovanje
zvoka na televiziji pri oddajah v živo. Kot že nekajkrat v seminarski
nalogi omenjeno, je za takšno delo nujno potreben posluh, ki pa se ga
za razliko od drugih veščin ne moremo naučiti. Pri oddajah v živo je
zelo pomembno, da smo pri delu zbrani in da se ne pustimo motiti, kajti
kar hitro lahko pride do nezaželjene napake, ki pa je ne moremo
popraviti.Seminarsko nalogo sem naredil na podlagi lastnih izkušenj in
lastnega znanja in zato spodaj nisem navedel nikakeršnih virov razen
nekaj virov za slike. Zdelo se mi je najlažje in najbolj pravilno če
pišem tisto, kar sem sam doživel in poizkusil, saj le tako vem da so
informacije prave in niso lažne. Seminarsko nalogo sem naredil v
upanju, da bo poleg tega, da sem jo moral narediti, tudi komu prišla v
pomoč in, da bo v njej našel vse potrebne informacije.

8. Viri za slike

  • Normaliziranje skladb pomeni, da skladbo na določenih delih, ki
    so pretihi npr. -10dB dvignemo na normalno jakost 0 dB. Velja pa tudi
    obratno.
  • Za sprejemanje telefonskih klicev se uporablja preprosta naprava, ki
    jo imenujemo hibrid. To je naprava, ki nam omogoča da lahko klicatelja
    prevežemo v studio in to, da ga slišimo po televiziji
DELI
Prejšnji članekCMS Joomla
Naslednji članekModernizacija javne poti v občini Zavrč

Luka Tesovnik je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2007/2008.