Opredelitev temeljnih pojmov varnosti in zdravja pri delu ter primerjava varnostnega načrta pri izgradnji stanovanjske hiše z varnostnim načrtom za izgradnjo komunalne infrastrukture

33

Namen diplomskega dela je bil proučiti in raziskati zakonodajo glede urejenosti varnosti delavcev na gradbiščih. Raziskali smo, ali bi lahko vsi udeleženci pri gradnji, kot so delodajalci-izvajalci, delavci, koordinatorji za varstvo in zdravje pri delu, nadzorniki in naročniki, z upoštevanjem zakonodaje sami preprečili kakšno nezgodo, če bi upoštevali predpise, ki urejajo varstvo in zdravje pri delu, ali če bi vsaj upoštevali varnostni načrt.

Prva hipoteza, ki smo si jo zastavili, se glasi, da naša nacionalna zakonodaja natančno ureja in opredeljuje varnost na gradbiščih. Hipotezo je potrjena, saj zakonodaja natančno in razumljivo opredeljuje, kaj morajo upoštevati udeleženci pri gradnji, kakšna je njihova naloga in kakšne pravice imajo. Druga hipoteza, da izvajalci namenjajo premalo pozornosti varnostnim načrtom, je prav tako potrjena. Iz statističnih podatkov Inšpektorata za delo RS, ki so dostopni na njihovi internetni strani »http://www.id.gov.si/si/o_inspektoratu/javne_objave/letna_porocila/«, izhaja, da delodajalci-izvajalci posvečajo premalo pozornosti varnostnim načrtom, saj jih nekateri niti ne preberejo.

Če bi se upošteval varnostni načrt za varnost in zdravje pri delu, bi lahko preprečili zelo veliko nesreč, povezanih z delom, saj ta natančno določa, kaj je treba upoštevati pri gradnji, kakšna so delovna sredstva, kakšen je najvarnejši postopek same gradnje, kakšno osebno varovalno opremo morajo nositi delavci itd. Hipoteza, ki pravi, da morajo delavci na gradbiščih vedno uporabljati čelado, ne drži, saj lahko koordinator v varnostnem načrtu določi mesto, kjer so delavci lahko brez čelade.

Koordinator, ki ugotovi, da ne obstaja več nevarnost, da bi lahko prišlo do poškodbe glave, pa lahko z vpisom v knjigo ukrepov določi, da se lahko vstopa na gradbišče brez čelade. Kljub temu da imajo delavci vsa osebna varovalna sredstva, le-teh velikokrat ne uporabljajo po svoji krivdi, kar je razvidno iz podatkov inšpekcije, ki še vedno vsako leto zaznava kršitve, povezane z neuporabo osebne varnostne opreme.

Hipoteza, da se poškodbe po navadi pripetijo, ker se ne uporabljajo varnostna sredstva in se ne upoštevajo navodila iz varnostnega načrta, je bila prav tako potrjena. Podatki, pridobljeni iz poročila inšpektorata RS za delo, kažejo, da se število kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu vsako leto povečuje. V letu 2017 je kar 49 % vseh ugotovljenih kršitev predstavljalo kršitve  v zvezi z zdravstvenim varstvom delavcev in usposabljanjem delavcev za varno delo. Leta 2016 jih je bilo 50,10 %, v letu 2015 44,50 % in v letu 2014 42,20 %.

Zaslediti je, da ni napredka v primerjavi s prejšnjimi leti pri zagotavljanju varnosti in zdravja na delovnih mestih, saj inšpektorat ugotavlja, da je bilo v lanskem letu ugotovljenih največ kršitev do sedaj. Največ kršitev je pri ocenjevanju tveganj na delovnih mestih, pri zagotavljanju zdravja delavcev in pri njihovem usposabljanju za varno in zdravo opravljanje dela. Vse to pa so temeljne dolžnosti delodajalca, saj s pripravo izjave o oceni tveganja ugotovi, kakšna vrsta nevarnosti grozi delavcu pri njegovem delu, oceni njeno tveganje in sprejme ukrepe za zmanjšanje te nevarnosti.

Dopolniti oz. spremeniti jo mora ob vsaki pomembnejši spremembi, ki nastane pri delovnem procesu. Z izjavo o oceni tveganja se določijo obveznosti in ukrepi odgovornega delavca, ki jih mora spoštovati in dosledno izvajati. Dolžnost in pravica delavcev pa je, da morajo biti seznanjeni z vsebino sprejete izjave in morajo aktivno sodelovati pri njeni sestavi.

Zadnja hipoteza, ki smo jo zastavili, je, da se vsebina varnostnega načrta za visoke gradnje ne razlikuje od vsebine varnostnega načrta za komunalno infrastrukturo. To hipotezo delno potrjujemo. Do razlik prihaja pri nakladanju, razvažanju in razkladanju gradbenega materiala in pri določitvi zavarovanja nevarnih mest pri visokih gradnjah zaradi dela na višini.

Ob preučevanju varnostnih načrtov smo spoznali, da bi delodajalci ob upoštevanju ukrepov, ki jih varnostni načrti določajo, lahko preprečili marsikatero delovno nesrečo, saj je v njih podrobno in natančno določeno, kako naj poteka celoten proces gradnje od začetka do konca. Marsikateri delodajalec pa ne prebere varnostnega načrta in ne pouči delavca, kako naj ravna v določenih primerih.

BIM pristop bi prav tako lahko veliko prispeval k izboljšanju, boljši preglednosti in prilagoditvi določeni situaciji priprave varnostnega načrta pred in med samo gradnjo. Projektanti in izvajalci bi lahko brez dodatnih stroškov spreminjali načrt gradbišča za vsako fazo gradnje posebej, investitor pa bi imel sprotne podatke o samih stroških glede varnosti in zdravja pri delu med gradnjo.

Download full insight