Ob uvedbi osebnega stečaja v slovensko zakonodajo je bilo pričakovati
veliko število stečajnih postopkov. Raziskave so pokazale, da je veliko
število prezadolženih potrošnikov v hudi psihični stiski, ker ne vidijo
izhoda iz na videz brezupne finančne situacije.

Osebni stečaj
naj bi nudil pomoč osebi, ki je plačilno nesposobna in bi tako reševal
tudi socialno ter ne samo pravno problematiko.

V Sloveniji to
ureja sprejeti Zakon o finančnem poslovanju podjetij in o prisilnem
prenehanju (ZFPPIPP). Zagotovo pa je  informacij o postopkih osebnega
stečaja in izidih še premalo znanih. Pogreša se tudi svetovalna služba,
ki bi lahko potrošniku pomagala pri komunikaciji s sodiščem. 

V
raziskovalnem delu naloge smo se lotili raziskave osebnih stečajev na
področju Okrajnega sodišča v Celju in si za cilj zastavili napisati
napotke za osebni stečaj, kot pripomoček osebam, ki so se znašle v
brezupnem finančnem položaju. 

V raziskavi smo najprej ugotovili
koliko stečajnih postopkov se je začelo v letu 2009, kasneje smo se
usmerili samo na stečajne dolžnike s področja Okrajnega sodišča v Celju.

Zanimalo nas je, ali se za osebni stečaj odločajo bolj moški
ali ženske in ali so to posledice  napačnih odločitev v času, ko so
stečajni dolžniki še bili samostojni podjetniki ali gre za navadne
potrošnike.

Raziskovali smo zneske prijavljenih, priznanih in
prerekanih terjatev.
Opisali smo nagrade stečajnim upraviteljem za
vodenje postopka osebnega stečaja in ugotovili vrednosti plačil pri
zaključenih stečajih.

Proučevali smo predloge za odpust
terjatev, ki so jih vložili stečajni dolžniki, morebitne zavrnitve
predlogov in dolžine obdobij preizkusa.

Raziskavo smo zaključili
z rezultati analize, ki smo jih uspeli pridobiti na podlagi javno
dostopnih podatkov, objavljenih na spletnih straneh in v registru
Okrajnega sodišča v Celju.