Na podlagi določil Zakona o računovodstvu, Zakona o gospodarskih družbah, SRS ter drugih veljavnih predpisov, bi morala vsaka pravna oseba obvezno imeti komplet pravilnikov. Med take obvezne pravilnike oziroma akte družbe – zavoda spada vsekakor Pravilnik o računovodstvu, ki ga mora vsak poslovni subjekt izdelati zase glede na obseg in značilnost svojega poslovanja. Vsak poslovni subjekt si mora organizacijo računovodstva urediti v svojih aktih.

Ta pravilnik ureja tisti del računovodstva, katerega končna stopnja je dajanje računovodskih podatkov in informacij notranjim in zunanjim uporabnikom. Podrobneje ureja naloge in organizacijo računovodstva, način sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo listin ter njihovo hranjenje v skladu z zakonom o računovodstvu, računovodskimi standardi in davčnimi predpisi.

Računovodstvo mora biti kot temeljna informacijska dejavnost v zavodu izredno skrbno organizirano, saj je od njegove organiziranosti odvisna kakovost, pravočasnost in točnost informacij, ki pomagajo tako zunanjim kot notranjim uporabnikom računovodskih informacij pri predračunavanju, nadziranju in analiziranju obveznosti do virov sredstev, prihodkov, stroškov in odhodkov.

Zavodi morajo upoštevati za vodenje računovodstva Zakon o računovodstvu ter Slovenske računovodske standarde, ki so le okvir, ki omogoča na nekaterih področjih za posamezne probleme po več rešitev. O njihovi izbiri pa odločajo zavodi samo ob upoštevanju ustanovitvenih aktov, pravilnikov, uredb in predpisov. Novi standardi zavodom nalagajo, da svojo izbiro zapišejo v notranjem predpisu oziroma aktu, ki ga imenujemo Pravilnik o računovodstvu.

Za pripravo pravilnika o računovodstvu je potrebno poznavanje različnih zakonov in predpisov s področja statusnega prava, kodeksov, računovodstva in obračunskega sistema, knjigovodstva, finančnega poslovanja, javnih financ, predpisov o dajatvah, plačilnem prometu ter nadziranja in revidiranja. Zato je pomembno, da pravilnik sestavi oseba, ki kar najširše pozna računovodstvo.

Ne glede na to, ali ima zavod organizirano lastno računovodstvo ali na podlagi pogodbe z zunanjimi izvajalcem (npr. računovodski servis), potrebuje pravilnik o računovodstvu. Vsebina in obseg notranjega predpisa na področju računovodstva nista strogo določena. Priporočeno je, da vsak zavod poleg skupnih vsebin, ki se urejajo s takim pravilnikom, ureja tudi nekatere posebnosti. Zato je potrebno posamezne člene prilagoditi. Tukaj gre za posebnosti v organiziranosti notranjih dejavnosti, organov upravljanja, odgovornih oseb in podobno. Določiti je potrebno kako se poslovanje spremlja, kdo je odgovoren za katero dejavnost, odločitve, ravnanje in drugo. Osnovna dilema pri sestavi pravilnika je, ali bo ta urejal računovodske in finančne zadeve v enem pravilniku ali pa se za posamezna področja pripravijo samostojni pravilniki, na primer pravilnik o blagajniškem poslovanju, pravilnik o finančnem poslovanju, pravilnik o gibanju knjigovodskih listin, pravilnik o popisu, itd…

Če se zavod odloči za pravilnik o računovodstvu, ki zajema celotno računovodstvo, bo zelo obširen in izgubil bo na preglednosti in težave nastanejo pri popravljanju in dopolnjevanju glede na nenehne spremembe. Dobra stran odločitve pa je, da so na enem mestu napisana vsa pravila, ki veljajo v računovodstvu konkretnega zavoda.

Vsebina pravilnika podrobneje ureja delovanje pravne osebe in konkretizira zakonska določila, postopke in pravila, po katerih se ravna pravna oseba. Vsak zavod se odloči za tista, ki najbolje ustrezajo njegovi dejavnosti. Pomembno je, da so bistvene določbe zapisane ter da jih vsi, ki na tem področju delajo, poznajo in upoštevajo. Zelo pomembno je, da si zavod določi optimalno organiziranost računovodstva, obdela osnovne določbe o računovodskih opravilih in nalogah ter sprejme kar najboljše računovodske usmeritve za tista opravila in ravnanja, za katera Zakon o računovodstvu, posebej pa še Slovenski računovodski standardi, dopuščajo oziroma nudijo več možnih rešitev.

V pravilniku o računovodstvu je med drugim dobro postaviti zahteve po izobrazbi, strokovni usposobljenosti ter druge pogoje za delovno mesto računovodje oz. delavca v računovodstvu. Zavodi bi morali dati večji poudarek na izobraževanju svojih zaposlenih v računovodstvu saj se je možno le s pravilnim razumevanjem računovodskih podatkov izogniti različnim nesporazumom in napakam pri opravljanju tega zelo zahtevnega dela.

 

Diplomsko delo lahko preberete tukaj:

PDF Predlog osnutka pravilnika o računovodstvu

DELI
Prejšnji članekStrešne kritine
Naslednji članekPoložaj podjetnice v Sloveniji

Silva Bračko je diplomntka programa računovodstva, na višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno diplomsko delo je zagovarjala dne 14. decembra 2008.