Zakaj je jutranji program najpomembnejši?

Jutranji program je najpomembnejši preprosto zato, ker na nezaveden
način poslušalcu podaja tiste informacije, ki jih zjutraj najbolj
potrebuje. Kot že omenjeno, so to: informacija o času, vremenu in
stanju na cesti.

1. Predgovor

Slovenija je tako ali tako že sama po sebi fenomen po številu radijskih postaj, saj jih je na manj kot 2 milijona prebivalcev več kot 90. Če bi preračunavali še naprej, podatki kažejo, da bi lahko imela posamezna radijska postaja okoli 20.000 poslušalcev. A zalomi se že pri moči oddajanja frekvence. Nekateri radii torej dosežejo več, drugi manj poslušalcev. Prav zato je konkurenca med radijskimi postajami in s tem tudi boj za čim več poslušalcev »mesarsko klanje«. Morda ravno zaradi tega prihaja do mišljenja, da je dan današnji vsak lahko radijski moderator. Kar je, na žalost, resnica. A vendar je zelo velika razlika med moderatorji, ki poznajo svoje delo in tistimi, ki so pred mikrofonom zato, da lahko rečejo, da delajo na radiu. V svoji seminarski nalogi bom s primeri prikazala, kako v resnici izgleda delo dobrega in odgovornega moderatorja in kako najbi se moderator oz. ekipa nekega dela radijskega programa odgovorno pripraviti na svoje delo

2. Radijski program – osnove

2. 1 Zakaj poslušalec posluša radio

Radio ni medij, zaradi katerega bi se ljudje zapirali v temne sobe, odstranili vse druge šume in zvoke in se mu popolnoma posvetili. Kot pravi Tatjana Pirc: »V svojem programu mora radio upoštevati, da je medij, ki mu posvečamo le del pozornosti, da je nekakšen vzporeden medij.« (Radio zakaj te imamo radi, 2005, 14-15)

Vodilo vsakega radijskega programa bi moralo biti: »biti prijatelj«. Radijski program je naš dnevni sopotnik, ki sproti obvešča o pomembnih in malo manj pomembnih dogodkih, hkrati pa nas zabava, krajša čas.

Radio ima pred ostalimi mediji to prednost, da ga poslušalec lahko posluša povsod, kjer je dovod elektrike: v avtu, doma v kuhinji, v trgovskih centrih, v službi … Ne glede na to, da ga poslušalci ne poslušajo ‘z enim ušesom na zvočniku’, je nepogrešljiv del vsakdana. Gre namreč za vzpostavljanje do neke mere čustvene vezi med poslušalcem in radiem oz. radijskimi osebnostmi. Velik dejavnik za tako občutenje je gotovo moderatorjev glas, ki daje človeku občutek iskrenosti.

Nekateri radio imenujejo ‘slepi’ medij (ker nima slike). A tu se skriva magija dobrega radijskega programa: dober radijski voditelj bo poslušalcu o temi, o kateri razpravlja, na svoj način in z vsemi možnimi audio sredstvi naslikal film v glavi (več na str. 18).

Radio ima pomembno informtaivno noto. Pravzaprav ima pred časopisom, internetom in televizijo določene prednosti. Ima možnost, da lahko novinar brez visokih stroškov (če vzamemo v zakup, da je telefoniranje relativno poceni) in ne glede na čas poroča neposredno s kraja dogodka ali vsaj naveže stik z ljudmi, ki so tam prisotni. Tako poslušalec dobi informacije o dogodkih takoj in iz prve roke. Internet res lahko objavi novico skoraj takoj, ko se zgodi, a vseeno gre za mrtve črke. časopis izide šele prihodnji dan, televizija je zaradi slike tehnološko občutno zahtevnejša.

Raziskave pravijo, da kar 80% ljudi posluša radio zaradi glasbe, le 20% je tistih, ki dajejo pozornost vsebini. Ravno zaradi tega je toliko bolj pomembno, na kak način bo bo vsebina posredovana poslušalcem. Dober radijski program deluje po načelu ‘manj je več’. A vendar mora informacija ostati informacija. Ta mora zadostovati točno določenim potrebam poslušalstva oz. z drugimi besedami – mora odgovoriti na osnovna novinarska vprašanja: Kaj, kdaj, kje, kdo, kako in zakaj.

Čeprav večine radijskih napovedovalcev poslušalci ne poznajo, se z njimi poistovetijo. Glas, ki prihaja iz radia, je namreč neka oseba, ki ima enake težave, ga veselijo in zanimajo enake stvari … Zaradi tega je dobrodošel prijatelj, ki bo vedno prinesel kako novo idejo, s poslušalci obujal spomine in jih poskšal spraviti v dobro voljo. Sodobni radii delajo na tem, da imajo čim bolj svojstvene, karakterno prepoznavne voditelje, saj si jih tako poslušalci lažje zapomnijo in si željijo biti v njihovi družbi.

2. 2 Dober radijski govorec

Radijski govorec ni oseba, ki ji je končno uspelo sesti pred mikrofon in se predstaviti javnosti. To je oseba, ki se v prvi vrsti želi družiti in poslušalcem moratakšen vtis dajati od prve do zadnje minute, ko se vklopi mikrofon. V interesu mu je, da bo tudi zaradi njega poslušalčev dan lepši in bolj poln. Vedeti mora, da poslušalci ne sedejo k radijskim sprejemnikom, ker si na smrt želijo poslušati vsako izgovorjeno besedo nekoga na ‘drugi strani’, ampak radio poslušajo zgolj iz navade. Zato je toliko bolj pomembno, da jih na nek način pritegne.

Voditelji so tisti, ki si želijo izboljšati dan poslušalcev, ne glede na to, kdo poslušalci so in kaj počnejo. V prvi vrsti to pomeni, da se morajo z njimi  poistovetiti (npr. morajo se zavedati, da čas, v katerem so pred radijskim mikrofonom, igra ključno vlogo na informacije, ki jih bodo podajali).

»Dober mikrofonski glas je vedno bogat, zrel, zvočen, brez govornih ovir (ni rezek, piskajoč, nosljajoč, nerazločen, otroški, nima težav s sičniki).« (Radio zakaj te imamo radi, 2005, 65). Takšnih glasov si danes na radiih samo želimo. A dejstvo je, da samo dober radijski glas še ne naredi dobrega radijskega programa.

Prav zaradi glasu je v času začetkov radia veljala neke vrste radijska diskriminacija govorcev; ženski glas je namreč veljal za neprimernega. Celo Harvard je predstavil izsledke raziskave, ki so kazale, da so moški pred mikrofonom bolj naravni kot ženske in da imajo večjo prepričevalno moč. Ko so se ženske končno le lahko začele pojavljati v etru radia, ravno zardati tega prepričanja niso smele prebirali poročil.

Govorčev glas igra pomembno vlogo pri tem, ali mu bo poslušalec zaupal ali ne. A vendar lahko trditev, ki jo je navedla Pirčeva, nadaljujemo po svoje. V današnjem svetu (zlasti) komarcialnih radiev je bolj kot to, kako brezhiben je glas, pomembno, kako hitro si ga bodo poslušalci zapomnili in ga ‘posvojili’. Tako danes govorčev glas ni nujno bogat in čist. To, da je nekoliko hripav, piskajoč ali pa se pretirano slišijo šumniki in sičniki, je v nekaterih primerih celo prednost! Namreč: če je moderator v etru radia s svojo osebnostjo dovolj markanten, je lahko takšna ‘napaka’ pomembna prepoznavna lastnost nekega dela programa, morda pa celo cele radijske postaje. Poslušalci se nanj podzavestno navežejo in celo iščejo govorca s takšno ‘napako’. To jih privede tako daleč, da vedno preklapljajo na ‘pravo postajo’, tj. tisto, kjer bodo slišali njihovega priljubljenega govorca.

Slovenski jezik pozna kar nekaj terminov, s katerimi označujemo ljudi, ki delajo pred radijskim mikrofonom. Primeri iz SSKJ-ja:

  • moderátor  -ja m (ȃ) rad. napovedovalec, ki neposredno sodeluje v oddaji kot njen soustvarjalec: spreten moderator
  • vodítelj  -a m (ȋ)  rad. kdor neposredno sodeluje pri realizaciji radijske, televizijske oddaje: spreten voditelj; voditelj oddaje o kulturi
  • interpretátor  -ja m (ȃ) interpret: interpretator radijskih besedil bralec
  • govôrec  in govórec -rca m (ó; ọ̑)  kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: bil je strasten govorec, nikomur ni pustil do besede; če bi izbrali boljšega govorca, bi jih prepričal; duhovit govorec // redko kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornik: strmela je v slavnega govorca

Prepričana sem, da je beseda ‘moderator’ po SSKJ-ju tista, ki najbolje opiše osebo, ki opravlja radijsko delo, ki ga želim v svoji seminarski nalogi predstaviti, jo bom v nadaljevanju tudi največkrat uporabila.

Radijski moderator je lahko tudi vzornik, nekdo, ki mu ’tisti tam zunaj’ verjamejo na besedo. Zaradi tega mora biti moderator pozoren na 2 stvari: da informacije vedno preveri, in da pazi na svoje izražanje.

Nekoč je bilo značilno, da se je na radijskih postajah smelo govoriti izključno knjižno. Danes so kriteriji, predvsem zaradi poplave lokalnih radijskih postaj, nekoliko spremenjeni. Uporaba pogovornega jezika moderatorja približa poslušalcem. Patriotizem je nekaj, česar se mora vsak radijski moderator dobro zavedati. A vendar pogovorni jezik nikakor ni banalna in nepremišljena, celo vulgarna beseda. Je le jezik, ki je bližje poslušalcem.

Naloga jutranjega moderatorja je, da od sebe oddaja pozitivne vibracije (tj. dobro voljo, nasmeh, voljo do začetka novega dne, da spremeni povprečno jutro v lepega). Potrjeno pravilo pravi, da si zjutraj poslušalci želijo čim večkrat slišati predvsem informacije o času, vremenu in stanju na cestah. Raziskave kažejo, da poslušalci zjutraj program posluašjo 20 min. Zato je nujno, da dobijo podatke o trenutni temperaturi, stanju vremena, stanju na cestah in uri, vsaj vsakih 15 min. Ostale vsebine so večinoma lahkotne, šaljive.

2. 3 Kdo vse je ustvarjalec radijskega programa

Čeprav se nemalokrat zdi, da radijski program pripravljajo le tisti, ki se v etru radia tudi slišijo, torej novinarji in radijski govorci, še zdaleč ni tako. V ožji krog pripravljalcev radijskega programa sodijo še:

  • odgovorni urednik (med seboj poveže razne poklice, ki jih ljudje opravljajo na radijski postaji),
  • tonski tehnik (čeprav se v praksi (predvsem na komercialnih radiih) vedno bolj dogaja, da je tonski tehnik hkrati moderator),
  • glasbeni opremljevalec (tisti, ki radijski program opremi z glasbo),
  • producent (pripravlja digitalno montažo / zvočne efekte vseh vrst),
  • redaktor programa (pripravlja vsebine programa).

Koliko ljudi v resnici sodeluje pri izvedbi programa, je odvisno od velikosti in vizije določene radijske postaje. V Slovenjiji, kjer je večina radijskih postaj komercialnih, za svoj del programa skrbi moderator sam. Ker odgovorni ne prepoznajo pomembnosti priprave na program, v ta del ne vlagajo. Rezultati se kažejo v končnem izdelku – slabem programu.

  • Preveč motenj (nepotrebnega govora)
  • Premalo glasbe
  • Nepoznavanje tem
  • Monotonost
  • Naveličanost
  • Upad poslušanosti

Radijske postaje z vizijo ponavadi veliko več vlagajo v jutranji program, ki velja za najbolj poslušan del radijskega programa. Zato sta, za razliko od ostalih delov programa, zjutraj 2 radijska govorca. Ob sebi imata tudi novinarja, ki sproti obvešča o vsem, kar se dogaja doma in po svetu, ob njiju je vedno tudi producent, ki skrbi za vse potrebne zvočne efekte in ostalo digitalno montažo. Premožnejše radijske postaje imajo posebna človeka, ki skrbita tudi za aktualne prometne in vremenske informacije. Redaktor jutranjega programa poskrbi, da sta radijska govorca na tekočem z vsemi aktualnimi dogodki, ki bi utegnile zanimati poslušalce in da jih o tem tudi obveščata.

Ker se postaje trudijo, da tudi po jutranjem programu poslušalci svojih sprejemnikov ne bi ugasnili ali pa vsaj, da ne bi preklapljali med postajami, na svoj jutranji šov opozarjajo v ostalih delih programa. To pomeni, da se akcije, ki se izvajajo zjutraj, raztegnejo čez ves dan, da se čez dan v obliki promocijskih jinglov večkrat ponovi kak simpatičen dogodek iz jutranjega programa itd.

2. 4 Deli programa poslušanosti

Jutranji program. Po vseh pravilih je najbolj poslušan del programa vedno jutranji program. Večinoma jutranji program traja med 5.00 in 9.00 oz. 10.00 uro.

Dopoldanski program. Med 9.00 in 10.00 uro ponavadi zaznamo rahel upad poslušanosti. Ljudje so na delovnih mestih, kar pomeni, da radio poslušajo zelo pasivno ali pa ga ugasnejo. Pomembno je, da jih v tem času nikakor ne motimo, ampak jih obveščamo le o stvareh, ki so zanje koristne, ki so šokantne ali pa zabavne. Pomembno je, da je govor čim krajši, da se vrti čim več glasbe brez prekinjanja. Ponavadi dopoldanski program traja do 13.00 ure.

Popoldanski program. Program med 12.00 in 14.00 uro je še nekoliko bolj umirjen. Govor je skrajšan na minimum, zaželjeno je čim manj prekinitev med glasbo.

Pozno popoldanski program. Med 14.00 in 16.30 se začne ti. ‘drive time’ program. To je čas, ko so ljudje večinoma na cestah. Pomembne so informacije o stanju na cestah, informacije o lokalnem dogajanju, kakšna zanimiva in lahka rumena novica, informacije o vremenu danes zvečer in jutri zjutraj …

Večerni program. Se ponavadi začne po 18.00 uri. Takrat je poslušanost najmanjša, a vendar so redki poslušalci  zelo zahtevna publika. Ponavadi gre za tiste ‘gurmane’, ki se po napornem dnevu sproščajo in vse, kar želijo slišati, mora biti skrbno izbrano in sočno ubesedeno. Vseeno želijo slišati največ glasbe.

Nočni program. Začne se po 22.00 uri. Večina radijskih postaj se ga ne poslužuje, saj se najmanj obrestuje. Poslušalcev skoraj ni. 

2. 5 Zakaj je jutranji program najpomembnejši

Poznamo ogromno vrst radijskih sprejemnikov: stolp, walkman, radio kot del telefona … Gotovo pa je eden izmed radijcem najljubših tisti, ki je hkrati tudi ura in budilka, saj to pomeni, da se bo poslušalec ob radijskem programu že zbudil. Želja vsakega radijskega moderatorja je, ostati v njegovi družbi tudi takrat, ko bo vstal iz postelje, si umival zobe, jedel zajtrk, šel do avta, se peljal v službo in bo radio poslušal tudi na delovnem mestu. Jutranji program je najpomembnejši preprosto zato, ker na nezaveden način poslušalcu podaja tiste informacije, ki jih zjutraj najbolj potrebuje. Kot že omenjeno, so to: informacija o času, vremenu in stanju na cesti.

  • Čas

Vsak človek je zjutraj podzavestno obremenjen s časom: bom dvolj zgodaj vstal, bom ujel avtobus, bom dovolj hitro našel parkirni prostor, bom zamudil v šolo/službo … Iz tega sledi, da je najpomembnejša informacija zjutraj napoved časa. Ker se poslušalci zjutraj praviloma menjujejo na 20 do 30 minut, je zelo pomembno, da se napoved časa pove v vsakem govornem vstopu (torej na približno vsake 3 minute in pol). Laik, ki bi morda pogledal list s pripravo programa, bi hitro ugotovil, da se ta informacija ponavlja in da je to popolnoma nepotrebno. A ni tako. Poslušalec radio, polega vseh jutranjih opravil, posluša neintenzivno, podatek o času pa ga zanima v vsakem trenutku. Tako mu radijski govorec podzavestno pomaga, ko mu vsake toliko časa pove, kakšen je čas.

  •  Vreme

Skoraj tako zelo kot informacija o času, je pomembna informacija o vremenu. Upoštevanja vredna je informacija, da se poslušalca splošno, dobesedno prebrano poročilo o vremenu (iz spletne strani hidrometeorološkega zavoda), ne dotakne. Dolgovezne informacije, za katere v jutranji hektiki nimamo časa, poslušalca prej odženejo kot ga pripravijo, da bi radio poslušal še naprej. Pomemben je torej kratek in jedrnat namig: koliko je trenutno stopinj, koliko jih lahko pričakujemo in ali bo jasno ali lahko pričakujemo padavine.

  • Ceste

Vedno več ljudi za prevoz v šolo ali službo uporablja osebni prevoz. To pomeni, da potrebujejo informacije o tem, kako dolgo bodo potrebovali, da pridejo do ciljne točke, ali je kje kakšen zastoj (vsled tega podati tudi informacijo o obvozni cesti) … Posebej dobro lahko to točko uporabijo lokalni radii, saj se lahko opredelijo samo na stanje na lokalnih cestah, ki jih ponavadi tudi najbolje poznajo. Zelo dobrodošel način podajanja informacij so ti. prometni servisi, kamor poslušalci sami pokličejo neposredno iz ceste in sporočajo, kje so ovire, čakalne vrste ipd. Informacije morajo biti kar se da ekzaktne in takoj podati rešitev.

2. 6 Jutranji program nekaterih uspešnih svetovnih radijskih postajah

Eden bolj kvalitetnih radijskih postaj v Evropi je gotovo radio Antenne Byern iz Nemčije. Ko sem bila pred leti pri njih na izobraževalnem seminarju, sem do potankosti spoznala delovanje velikega radia. Zaposlenih ogromno število ljudi. Jutranji program pripravlja naslednja ekipa:

  1. Glavni moderator
  2. Pomožni moderator
  3. Vremenar
  4. Novinar za prometne informacije
  5. Novinar za novice (pripravlja novice)
  6. Pomožni novinar za novice (na terenu, pobira in montira izjave)
  7. Trije redaktorji (eden pripravlja vsebine za prihodnje dni, eden se dogovarja in kliče za vse izjave, intervjuje ipd., eden je podpora jutranjemu programu (sprejema klice, montira posnetke ‘poslušalcev ‘, motivira poslušalce, da so v programu bolj sproščeni, spremlja aktualnosti, ki bi jih morda bilo dobro uporabiti v etru…))
  8. Producent/montažer
  9. Humorist na programu
  10. Humoristični team, ki pripravi humoristične vložke za prihodnji dan

Seveda je kvaliteta programa občutno boljša, če ga sestavlja več kot ducat profesionalcev, kot če ga pripravlja (kot se premnogokrat dogaja v Sloveniji) le en sam človek. Postavi se vprašanje, ali si slovenske zasebne radijske postaje tega res ne morejo privoščiti ali pa jim gre le za dobiček in ne za dober radijski program. Konkurenca v slovenskem prostoru je res velika. Primerjava: število radijskih postaj leta 1998 v Sloveniji in na Bavarskem; Slovenija – 57, Bavarska (z 11 milijoni prebivalcev) pa v enakem obdoju 59 (Ljubljana 10 radijskih postaj, München 6). Od začetka 90-ih let pa do danes, je v slovenskem prostoru vsako leto nastalo okoli 10 radijskih postaj. Sklepamo lahko, da za dober radijski program slovenske postaje nimajo dovolj finančnih sredstev

 

Pred radijskim mikrofonom so:

  • moderator
  • voditelj
  • interpretator
  • govorec

Ustvarjalci radijskega programa:

  • odgovorni urednik
  • tonski tehnik
  • glasbeni opremljevalec
  • producent
  • redaktor programa

Kaj pripomore k poslušanosti radia

Vsaka radijska postaja
teži k temu, da moderatorji ostanejo ljudje, ki imajo enake težave in
enake življenjske zgodbe kot poslušalci. A da si poslušalec določenega
radijskega voditelja bolje zapomni, se predstavlja skozi nekaj svojih
lastnosti. Tega oblikuje na podlagi svojih lastnosti oz. konjičkov.

3. Radio City

V svoji seminarski nalogi bom predstavila jutranji program radia
City, ki že vrsto let po poslušanosti velja za fenomen komercialnih in
tudi nekomercialnih radijskih postaj v Slovenji. Nastal je leta 1995, v
času razcveta slovenskih komercialnih radiev. Dušan Tomažič, urednik
RTV Slovenija, je podal dobro primerjavo o Cityjevem nastanku. Označil
ga je namreč za slovensko različico Radia MM2. Po eni strani primerjava
kar drži, saj je MM2 za tisti čas veljal za enega najbolj poslušanih in
moderno usmerjenih radijskih postaj v Sloveniji. Tudi sodelavci so bili
večinoma bivši sodelavci radia MM2. Seveda pa ne smemo pozabiti na
paradnega konja radia City – humoristični oddelek, katerega korenine v
resnici segajo še v sredo 90. let mariborskega študentskega radia Marš,
ki ga je zaznamovala kultna oddaja HBD JKV oz. ‘Hvala bogu da je konec
vikenda’. Ta je širši publiki na humoren in zbadljiv način
predstavljala aktualne dogodke. V skupini so bili markantni glasovi:
Stane Brglez, Matjaž Klipšteter, Dejan Štampar, Aleksander Karakaš in
Matjaž Šalamun. Na nek način nadaljuje tradicijo humorja HBD JKV Matjaž
Šalamun, ki je vodilna sila danes kultnega in prepoznavnega Reporterja
Milana Radia City. Pred 7 leti sta se mu pridružila še Tinček Križanič
in Dejan Vedlin.

Že od vsega začetka je radio City v svoji
regiji najbolje poslušana radijska postaja, ki bi jo marsikak drug
radio lahko vzel za zgled, saj so svoj program zelo premišljeno
zastavili in mu tudi sledijo. V prvi vrsti so zelo natančno preučili
svoje poslušalce. Samo na tak način radijska postaja zares lahko
izpolni pričakovanja svoje ciljne skupine in jim poda točno tiste informacije, ki jih potrebuje. Zato imamo nemalokrat občutek, da radio
City s pravo lahkoto izpolnjuje vse kriterije, ki jih poslušalci gojijo
do radijske postaje.

3. 1 Nastanek

Radio City je nastal leta 1995, v razcvetu radijskih postaj na
Slovenskem. Od svojega obstoja pa do danes velja za najbolj poslušano
radijsko postajo na Štajerskem, zlasti v ciljni skupini od 15 do 50
let. Znan pa je tudi kot fenomen med komercialnimi in nekomercialnimi
radijskimi postajami po naskoku poslušanosti pred ostalimi radii na
svojempodročju slišnosti.

3. 2 Vizija

Racio City je bil vedno lokalni radio. Za razliko od ostalih je
ostal zvest svoji Štajerski publiki, kar dokazuje v prvi vrsti s
svojimi številnimi humorističnimi vložki, ki se vedno vežejo na
aktualne (okoliške) dogodke, ki najbolj vplivajo na življenje
povprečnega poslušalca iz srednejga delovnega razreda. 

4.  Jutranji program radia City

4. 1 Ekipa

Ekipa jutranjega programa radia City je hkrati majhna in velika.
Majhna po številu sodelujočih in velika po profesionalnosti in odnosu
do dela.

  1. Glavni moderator/del humoristične ekipe/tonski tehnik – Dejan Vedlin
  2. Glavni in odgovorni urednik/novinar jutranjega programa s prometnimi informacijami/somoderator – Bor Greiner
  3. Vremenarka – Eva Vilčnik
  4. Producent/del humoristične ekipe – Tinček Križanič
  5. Urednik humoristične ekipe/humorist – Matjaž Šalamun
  6. Glasbeni urednik – Sandi Križanič

Že v začetku lahko vidimo, da jutranji radijski program radia City
ustvarja 7 ljudi manj, kot npr. na nemškem Antenne Bayern, česar pa se
na kvaliteti programa skoraj ne zazna. Po rezultatih poslušanosti je
jutranji program Radia City odličen, vprašanje pa je, ali bi jo enako
ocenila tudi stroka.

4. 2 Glasba

Ko ima radijska postajatočno določeno ciljno publiko, se ji v prvi
vrsti posveti z glasbo. Dejstvo je, da poslušalci v 80% radio poslušajo
zaradi glasbe. Zato je pomembno, kdaj kakšno glasbo radijska postaja
predvaja. Radio City je izbral mešanico hitov iz 80-ih in 90-ih let ter
hitov iz današnjega časa.

4. 3 Osebnosti

Trend uspešnih radijskih postaj je, da poslušalce z zanimivimi
karakterji pritegnejo do te mere, da se počutijo kot njihovi najboljši
prijatelji. Čeprav jih ne poznajo, si o njih ustvarijo svoje mnenje.
Ker so voditelji s poslušalci vedno in povsod, jih slednji zares
vzamejo za svoje prijatelje. Zato je določanje karakterja radijskemu
moderatorju ključnega pomena. Če se moderatorjev karakter postavi v
popolnem neskladju z pravim, zelo hitro pride do težav. Prva taka se
pojavi že pri podajanju neke informacije v radijski eter. Zelo težko se
je namreč spraviti v kožo nekoga drugega in potem nek aktualni dogodek
skozi druge oči a s svojimi besedami in tudi na svoj način predstaviti
poslušalcem. Takega načina izražanja poslušalci ne vzamejo za svojega.
Če radijski voditelj ne verjame v tisto, o čemre govori, kako bi lahko
v to verjela neka tretja oseba?

Zato vsaka radijska postaja
teži k temu, da moderatorji ostanejo ljudje, ki imajo enake težave in
enake življenjske zgodbe kot poslušalci. A da si poslušalec določenega
radijskega voditelja bolje zapomni, se predstavlja skozi nekaj svojih
lastnosti. Tega oblikuje na podlagi svojih lastnosti oz. konjičkov.

Primer jutranjega programa Radia City:

Dejan
Vedlin – pozitivno naravnan, navihan moški 30 let, ki se nenehno
norčuje iz sovoditeljevih hib ali aktualnih dogodkov/osebnosti. Je
navdušen pilot jadrilnega letala. Ravno zaradi zbadljivosti in
nenehnega dialoga s sovoditeljem je zanimiv predvsem moški publiki.

Bor Greiner – naloga informiranja ljudi, ljubitelj ezoterike, čustven, ženske ga obožujejo

Eva – vremenarka. Zgolj informativna vloga, tu in tam v vlogi glasa žensk,
sicer pa razbije jutranji program poln moških vokalov.

Tinček Križanič in Matjaž Šalamun – podpora iz humoristične plati, aktualni Zvonko in Mirko, liki iz epizod Reporterja Milana.

5. Delitev jutranjega programa radia City

5. 1 Osnavna delitev

Jutranji program traja od 5.00 do 9.00 ure.

V posamezni uri je gotovo:

  • Napoved časa v vsakem vstopu
  • Vsakih 15 minut vremenska napoved in prometne informacije
  • Vsake pol ure novice
  • 2x v uri EPP blok
  • Poslušalci v programu 1x – 2x na uro
  • Ostale aktualne informacije (iz zgodovine, pogovor o aktualnih težavah, nagradne igre, humoristični vložek …)

5. 2 Priprave na delo

Kot sem v seminarski nalogi že ugotavljala, je za vsak radijski
program, še posebej pa za paradnega konja, jutranji program,
najpomembneje, da govorimo o aktualnih stvareh, ki so blizu in zanimive
poslušalcu. Jasno je, da en sam človek ne more vedeti vsake
podrobnosti, tako o dogajanju doma kot po svetu. Na radiu City se zato
vsako jutro takoj po 9.00 uri pripravi sestanek uredništva, na katerem
sodelujejo vsi sodelavci radia. Najprej komentirajo jutranji program,
ki se je ravno odvil, nato pa se začnejo ti. brainstormingi o aktualnih
dogodkih. Skupaj se odločijo, katera je najaktualnejša tema in ta
postane ti. tema dneva prihodnjega jutranjega programa. Nato se določi
cil, ki ga želijo s temo izpostaviti. Ta mora biti za poslušalca v prvi
vrsti koristen in zabaven ali šokanten. S koristnostjo mislimo predvsem
na to, kakšne podatke bomo podaljali. Ta del jutranje moderacije
pripravi novinarsko uredništvo. Da pogledamo na temo tudi iz humorne
plati, potrebujemo humoristični oddelek. Da pa podajanje informacij ne
izgleda plastično, poskrbi jutranji moderator. Njegova glavna naloga
je, da informacije ne izzvenijo v prazno, ampak jih mora skozi mikrofon
naslikati v glavah poslušalcev. V največjo pomoč mu je lastna
domišljija in iznajdljivost, ter seveda producent jutranjega programa.
Na radiu City je moderator hkrati tehnik, kar je velika prednost, saj
lahko s točno določenimi tehničnimi elementi na svoj način z moderacijo
naslika popolno sliko. Da pa se moderacija iz dneva v dan izboljšuje,
je nujno potrebno poslušanje lastnega programa vsaj pol ure na dan. To
se v radijskem slengu imenuje aircheck. Idealno je, da ga moderator
posluša še z nekom, ki se na tovrstno delo spozna. Le tako namreč lahko
oba opazita vse nepravilnosti ali nedodelane situacije v etru, ki jih
je potrebno odpraviti ali popraviti.

5. 3 Pripravljanje radijskih scenarijev

Ko televizija poroča o nekem dogodku, nam ob besedilu prikaže tudi
sliko. Ni dvoma, o čem voditelj govori. Tudi časopis ob besedilu ponudi
fotografijo in človek takoj dobi jasno sliko, o čem teče beseda. Če se
radijski moderator pri podajanju informacij ne izraža dovolj natančno,
je bistvo moderacije zamegljeno. Radio za razliko od televizije in
časopisa, možnosti prikaza fotografije nima. Zato je pri ustvarjanju
radijskega scenarija tako zelo pomembna lastna fantazija in
moderatorjeva sposobnost z besedo, načinom govora in zvočnimi efekti
ustvariti film v glavi poslušalca.

  •  Priprava

Moderne radijske postaje imajo izdelane posebne formularje za
pripravo scenarijev radijskega programa. Eden od takih je 9/7 oz. 9
vprašanj – 7 pozicij. Kot sem že omenila, je načion podajanja
informacij odvisen tudi od moderatorjevega karakterja.

  • 9 vprašanj

Z vprašanji mislimo predvsem na aktualna vprašanja, ki (pod)zavestno
pestijo vsakega človeka. Cilj dobrega radijskega moderatorja je, da
skozi 7 pozicij odgovori nanje. Na tak način poslušalcu izboljšamo vsaj
razpoloženje ali prihranimo nekaj časa, ker informacije ni iskal, ampak
jo je dobil na dlani. Med 9 vprašanj na primer sodi informacija o tem,
kakšen film se vrti v kinu, kaj se aktualnega dogaja v bližnji okolici
itd.

  • 7 pozicij

Bistvo podajanja takih informacij pa ni brezčutno branje. S točno
določenimi 7 pozicijami si moderator določi, na kak način bo izbrano
informacijo podal. 7 pozicij pomeni na primer šokirati publiko, biti
enostavno prijazen, izražati patriotizem …

PRIMER1: Novica o delnicah NKBM www.rtvslo.si

»Do
13.00 ure je bilo z novinkami sklenjenih več kot 1.200 poslov v skupni
vrednosti okrog 22 milijnov evrov. Borzni posredniki imajo res polne
roke dela. Vlagatelji so lahko zadovoljni, saj se posli sklepajo precej
nad predvidevanji analitikov. Cena druge največje slovenske banke, za
katero je bilo v novembrski javni prodaji veliko zanimanje, je za hip
celo dosegla 41,06 evra in nato (prav tako le za kratek čas)pogledala
pod 36 evrov. Okrog 13.00 ure je bilo delnice mogoce prodati pri dobrih
37 evrih. Trgovanje bo izjemoma trajalo do 15. ure.«
(www.rtvslo.si)

Če bi je ne bi ‘prevedli’ v radijski način podajanja informacij, bi
taka novica zvenela precej suhoparno in najbrž nihče niti vedel ne bi,
o čem moderator na radiu govori. Če pa jo na način 7/9 približamo
ljudem, bodo gotovo zadovoljni:
»Danes je odličen dan za vse, ki
imate v žepu nekaj delnic NKBM. Če ste kupili 20 delnic, ste zanje
prejšnji teden plačali 540 evrov. Danes pa imate že 200 evrov dobička!
Če bo raslo takole še en mesec, boste zaslužili 800 evrov EFEKT
BLAGAJNE«

Že če takšen scenarij samo preberemo, je razlika med branjem
originalnega zapisa in našega prevoda očitna. Še bolj očitna postane,
če vklopimo domišljijo, ki je za dobrega radijskega ustvarjalca
programa ključnega pomena. Ker na modernih radijskih postajah skoraj ne
zasledimo več moderacije brez zvočne podlage, jo moramo najprej skrbno
izbrati. Biti mora nekaj veselega, saj podajamo dobro novico.

Četudi je so vsa produkcijska sredstva taka, kot morajo biti, se
zgodi, da lahko z glasom izničnimo dobro moderacijo. Zato je pomembno,
da se moderator zaveda, da moderacija ni branje, ampak pogovor s
prijateljem, le da se dogaja v pogovornem jeziku. Če z glasom malce
zanihamo in damo vtis, da smo res navdušeni, potem poslušalca
pritegnemo že s tem, ko pomisli: »Zakaj se pa ta tako dere?«. No, in če
samo na koncu tega scenarija dodamo en kratek zvočni efekt (npr. zvok
blagajne), je moderacija popoln uspeh! Je kratka, razveseljuje imetnike
delnic in informacijo poda na izviren način. Hkrati smo zaradi
krajšanja novice pustili veliko več prostora za glasbo, ki jo
poslušalci tako ali tako najbolj želijo poslušati. Več ko bo poslušalec
slišal takih novic, bolj se bo navezal na neko radijsko postajo.
Posledično več poslušalcev prinese več tistih, ki bi na radiu želeli
oglaševati in s tem večji dobiček za lastnika radijske postaje. Tako
torej pridemo do sklepa, da je vložek v učenje in izpopolnjevanje
moderatorjev eden najpomembnejših. Tako kot je dobra kranjska klobasa
lahko sinonim za mesarja in se bodo zaradi nje vračali v mesarijo ter
kupili še kak izdelek, je dober moderator tisti, ki prepriča
poslušalce, da ne bodo zavrteli gumba na radiu in zamenjali postaje.

5. 4 Poslušalci

Vsaka radijska postaja si želi čim bolj živ program, v katerem imajo
glavno besedo poslušalci. A vendar – poslušalci tega ne bodo začutili,
če se oz. jih v etru ne bodo slišali. Zato je pravilo ustvarjanja
radijskega programa, da se ob moderatorju in novinarju vsako uro vsaj
1x pojavi tudi poslušalec. Možnosti je več: nagradna igra, pogovor o
aktualni temi, anketa …

Raziskave kažejo, da je le 7% vseh
poslušalcev pripravljenih dvigniti telefon in sodelovati z radijskima
moderatorjema, pa naj si gre za nagradno vprašanje ali le pogovor.
Podatek nazorno pove, kako nujno je biti drugačen in izviren, da bodo
poslušalci zares uživali.

6. Sklep

S pisanjem seminarske naloge in poslušanjem radijskih postaj v
Sloveniji ugotavljam, da radijske postaje resnično premalo vlagajo v
izboljšanje radijskega programa. Tako se nemalokrat zgodi, da nekega
človeka, ki ni še nikoli sedel pred radijskim mikrofonom in  radijskega
posla sploh ne pozna, takoj posedejo v studio in ga prepustijo samemu
sebi. Prav tako radijske postaje vse preveč pozornosti polagajo na to,
koliko je konkurence in kako slednja dela, ne pa na to, kako bo zvenel
njihov lastni radijski program.

Radio City je eden od
primerov, ki veliko svojega truda vlaga v to, kako dobro bo program
sprejet s strani poslušalcev. Ogromno ljudi se posveča pripravi na
program, in zelo redni so ti. airchecki, kar je razveseljiv podatek.
Omeniti je treba tudi posebnost radia City, in to je njihov
humoristični oddelek. Ugotavljam, da je to eden od redkih radiev, ki se
zaveda, da moderator ni humorist in da moderator le na svoj način
humorne izjave predstavi poslušalcem.

7. Literatura in viri

  1. Pirc, Tatjana. 2005. Radio zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan založba, d.o.o.
  2. Golčar, Bojan. 2003. Radio: Prvi koraki v radijsko ustvarjanje. Maribor: Mariborski radio Študent – MARŠ
  3. www.rtvslo.si

Primer jutranjega programa na radiu City:

  • Napoved časa v vsakem vstopu
  • Vsakih 15 minut vremenska napoved in prometne informacije
  • Vsake pol ure novice
  • 2x v uri EPP blok
  • Poslušalci v programu 1x – 2x na uro
  • Ostale aktualne informacije
DELI
Prejšnji članekProdukcija TV oddaje skozi čas
Naslednji članekRaziskava novih TV tržišč

Jerneja Krapše je študentka na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravila kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2007/2008.