O intervjuju in meji dopustnega

S pomočjo tehnologije in zvoka ljudem približamo mnenje in misli
posameznika. Radijski intervju je refleksija trenutnega ali dalj časa trajajočega
odnosa med človekom, ki zastavlja vprašanja, in tistim, ki nanje
odgovarja. Za radijski intervju je pomembno, da je aktualen, konkreten in privlačen. Predvsem pravilna in dobro pripravljena vprašanja ter
tehnična brezhibnost, pa so naloga novinarja.

1 Uvod

Težko si je predstavljati radio brez vstopa znanih, politikov, medijskih osebnosti, strokovnjakov, pa tudi »navadnih ljudi« v naša ušesa. S pomočjo tehnologije in zvoka ljudem približamo mnenje in misli posameznika. Predvsem pravilna in dobro pripravljena vprašanja ter tehnična brezhibnost, pa so naloga novinarja, da v eter predvajane zvočne podobe  za vsakega posameznika pred radijskim sprejemnikom dobijo oseben pomen in zven. Radio zaradi človekovega glasu pušča vtis iskrenosti, daje občutek bližine, zato ustvarjalci radijskega programa ne smemo nikdar pozabiti, da ljudje radijske frekvence poslušajo z razumom.

Vabim na zanimivo, ovinkov in pravil ter zakonitosti polno pot do izdelave radijskega intervjuja. Kot rezultat na koncu, je ekskluziven pogovor- intervju s publicistko in pisateljico Ano Jud, ki sem ga pripravila za Radio Center.

2 Intervju

2.1 Kaj je intervju?

Radijski intervju je refleksija trenutnega ali dalj časa trajajočega odnosa med človekom, ki zastavlja vprašanja, in tistim, ki nanje odgovarja. Intervju je pogosta radijska novinarska zvrst, ki ponuja ustvarjalcem široko paleto možnosti, obdelav in pristopov, saj je prav pogovor osnova radijskega dela. (Pirc, 2005, 137-138)

Za radijski intervju je pomembno, da je aktualen, konkreten in privlačen. Le takšen lahko pritegne radijsko občinstvo. Poslušalcu mora približati določeno tematiko, problem, dogajanje. Radijski pogovor poteka med dvema ali več sogovorniki. Intervju ima različne dolžine (od 30 sekund, do ure ali več), lahko poteka v živo ali je posnet, lahko je resen ali pa namenjen za lahkotnejše poslušanje.

2.2 Kako jih delimo?

Intervjuje delimo na več vrst: preiskovalni, informativni, emotivni, izobraževalni…
Delimo jih tudi po njihovi funkciji: (Broadcast Journalism, Great Britain, 1993):

  • Intervju z »vročo« novico (2-3 minute, prinaša najpomembnejša dejstva, komentarje in odzive).
  • Informativni intervju (govori o dogodku, ki se bo ali se je zgodil, seznanja nas s podrobnostmi, odgovarja kako in zakaj).
  • Navzkrižni intervju (pogovor z osebami različnih stališč, pogovor skriva veliko pasti).
  • Anketa ( Ang. Vox Pop Interview, mnenja ljudi s ceste, ne glede na spol in starost, glas novinarja je izločen- dodaja le komentarje, posnetki anketirancev so med seboj pogosto zmontirani in zvočno primerno obdelani).
  • Osebni intervju ( krajši ali daljši pogovor z znano osebo, ki počne kaj zanimivega, pomembnega, nenavadnega).
  • Emotivni intervju (intervjuvanec v tem primeru izraža čustvena stanja.Gre za občutljivo področje, kje je potrebno veliko takta in previdnosti. Pogosto pri tej vrsti pogovora prihaja do razkritja intimne sfere človeka javnosti).
  • Zabavni intervju (namen je zadržati poslušalca pred radijskim sprejemnikom s pomočjo humorja, kije v tem primeru sestavni del intervjuja).
  • Aktualna izjava (V tem primeru objavljamo le odgovor brez vprašanja, vendar mora biti v izjavi vse kar nas tisti trenutek zanima).
  • Telefonski intervju (Gre za pogovor kadar sogovornika pokličemo s telefonskim klicem zaradi oddaljenosti ali drugih vzrokov zaradi katerih tega ne moremo storiti v studiu oz. s pomočjo snemalnih terenskih naprav. Slabost – ni vidnega stika z novinarjem, slabša kvaliteta zvoka).
  • Vsiljeni intervju (Gre za intervju, kjer določena oseba noče privoliti v pogovor. Pogosto prejme novinar le odgovor »Brez komentarja« ali »za zdaj o tem ne moremo ničesar povedati« ali »ne dajem izjav«. Prav agresija v odgovorjenem, tišina ali zadrega so v tem primeru najbolj zgovorni).

3 Zakonska določila in etične norme

3.1 Zasebnost v medijih in pravni vidiki

Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja (38. člen Ustave Republike Slovenije, Varstvo osebnih podatkov).

Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. (35. člen Ustave republike Slovenije, Varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic).

3.2 Pravice in dolžnosti novinarjev

Pravica do obveščanja, svobodnega izražanja in kritike je ena od temeljnih svoboščin vsakega človeškega bitja. (ČZ Uradni list republike Slovenije, Predpisi o novinarjih in medijih, Marjan Sedmak in Jane Urbas).

Prvo vodilo medijev je pravica javnosti do čim boljše informiranosti. Obveščenost javnosti je temelj delovanja sodobnih družb in je pogoj za delovanje demokratičnega sistema. Da bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, morajo novinarji vedno braniti načela svobode zbiranja in objavljanja informacij in pravico do izražanja mnenj. Novinarji so dolžni predstavljati celovito sliko dogodkov in svoje delo, ob spoštovanju pravic drugih, opravljati natančno in vestno. Takšno delo je temelj verodostojnosti novinarjev. Kodeks velja za besedilo, fotografijo, sliko in zvok. (Preambula, Kodeks novinarjev Slovenije)

3.3. Kako določati mejo med dopustnim in nedopustnim?

Ta meja je namreč gibljiva ne samo v času in prostoru, marveč tudi glede na družbeni ali javni status prizadetih. Napačno pojmovanje in dojemanje demokratičnosti družbe ima pogosto za posledico konflikt med interesom javnosti in interesom izpostavljenega posameznika oz. gospodarskega subjekta. Ta meja ni natančno določena skozi nekakšne kriterije oziroma sodno prakso. Meja dopustnosti je torej stvar presoje okolja, ciljne skupine, poklicanih razsodnikov stroke in pa sodišč, ki z individualno obravnavo posameznega predmeta z pravnomočnostjo sodbe določijo mejo še dopustnih – nedopustnih ravnanj.  

  • Kadar je meja dopustnega prekoračena…

Obligacijski Zakon določa:
Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine, zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali smrti bližnjega in za strah presodi sodišče, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin  in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila gmotne škode, pa tudi če gmotne škode ni. (179. /I člen OZ.).

3.4 Poseg v zasebnost ali pravica vedeti?

V Sloveniji je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja.« (39. člen ustave Republike Slovenije).Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij. (10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah).

3.5. Kaj o tem pravi kodeks novinarjev Slovenije?

Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša.

Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. (Kodeks novinarjev Slovenije).Novinar se mora izogibati nedovoljenim načinom zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti. (Kodeks novinarjev Slovenije, novinarsko delo).

Posamezniku  je z ustavno močjo pridržana sfera zasebnega življenja oz. njegovega življenjskega okolja. Zagotovljena je nedotakljivost njegove zasebnosti, kar pomeni, da obstaja nedotakljivo področje človekove svobode, ki je odtegnjeno vplivu države ter toliko bolj seveda posegu drugih posameznikov. Zasebnost ne zajema le ozkega notranjega kroga posameznika in družine. Vsebino pravnega standarda je potrebno ugotavljati od primera do primera. Še posebej pri posegu medijev mora sodišče, ob upoštevanju načela sorazmernosti, ugotoviti, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oz. kateri mora stopiti v ozadje. (Korošec Tomo, et. al. Razžalitve v tiskanih medijih, FDV).

4 Priprava na radijski intervju

Za radijski intervju velja: najboljša improvizacija je pripravljena improvizacija. (Pirc, 2005, 144.)

Intervjuja brez priprave ni. Vedeti je potrebno, kaj želimo od sogovornika, katera vprašanja bomo zastavili, kakšna je tema – rdeča nit pogovora, kakšen govorec je naš sogovornik. Novinar v intervju ne sme vnašati morebitnih svojih predsodkov, stališč in mnenj, prav tako mora ostati politično nepristranski, intervjuja ne sme izkoristiti za prikrito oglaševanje.

V prvi vrsti je pomembna priprava koncepta, predvideti je potrebno potek intervjuja (tudi glede na vprašanja), pogosto pa je potrebno izvesti tudi predpogovor z sogovornikom. Ključnih vprašanj sogovorniku pred snemanjem ne povemo, saj želimo prve odgovore, ki so praviloma najboljši in iskreni.

Pred snemanjem intervjuja je potrebno izklopiti vse ostale naprave, ki bi morda lahko motile intervju in popačile zvok radijskih aparatur, saj so te izjemno občutljive na šume in elektromagnetno valovanje (npr.mobilni telefon).
Pred začetkom snemanja je potrebno preveriti snemalne naprave, studijsko tehniko in tudi telefonske zveze, če bomo opravili telefonski intervju.

  • Intervjuji: osebni, emotivni, anketa, informativni, vsiljeni, navzkrižni,…
  • Zakonska določila in etične norme: zasebnost v medijih in pravni vidiki, pravice in dolžnosti novinarjev, koako določiti mejo med dopustnim in nedopustnim, poseg v zasebnost ali pravica vedeti, kodeks novinarjev Slovenije
  • Priprava intervjuja: priprava koncepta, predvidevati potek intervjuja, pogosto predpogovor z sogovornikom, preverijo se snemalne naprave in studijska tehnika.

Kako posneti radijski intervju

Intervju na radiu je vez med poslušalcem, novinarjem in
sogovornikom. Pove lahko zelo veliko hkrati pa ne zahteva veliko napora
razen poslušalčeve pozornosti, ki jo moramo znati  pritegniti. Predstavljen je intervju z Ano Jud.

5 MIKROFONI IN SNEMALNE NAPRAVE

5.1 Vhodna naprava za radijski zvok – mikrofon

Mikrofon je naprava, ki spreminja zvok (nihanje zračnega tlaka) v električno napetost. Če povežemo mikron s slušalko, nihata membrani v mikrofonu in slušalki v enakem ritmu. S tem smo dobili prenos zvoka na daljavo.
Mikrofon, kot pretvornik ene energije v drugo, opravlja podobno vlogo kot človeško uho.

5.1.1 Dinamični mikrofon

Slika 1: Dinamični mikrofon

Je najbolj razširjena vrsta mikrofona. Bistvena    dela tega mikrofona sta opna, narejena iz  posebne aluminijeve zlitine in magnet z ustrezno zračno režo. Pri cenejših mikrofonih je opna lahko tudi iz papirja. http://sl.wikipedia.org/wiki/Mikrofon – z dne 8.4.2007

Slika 1: Dinamični mikrofon; Beyerdynamic M99    (http://www.sonus.si/shop/126 – z dne 26.3.2007

 

 

 

Če potrebujemo mikrofon, s katerim bomo snemali izključno govor, bi nam zadostovala karakteristika, ki je vodoravna med 300 in 3000 Hz, za osnovni prenos glasbe pa vsaj od 100 do 5000 Hz. Za kvalitetno studijsko snemanje glasbe je potrebna karakteristika vsaj med 30 in 16.000 Hz.

5.1.2  Dodatna oprema za mikrofone

Pred mikrofone je zaradi prestrezanja in mehčanja šumov potrebno namestiti tudi t.i. wind screene ali pop- filtre.

Slika 2: pop filter Slika 3: wind screen

Slika 2: pop filter                                Slika 3: wind screen

5.2 Snemalna naprava – mini disc Sony.

 

 

 

Uporablja se za snemanje na tiskovnih konferencah, snemanje anket na
terenu in posameznih izjav ter intervjujev. Prednosti: velika
kapaciteta spomina, naprava je majhna in priročna, odličen zvok.
Slabosti: precejšnja občutljivost na tresljaje in na temperaturne
razlike.

 

 

 

 

 

 

Slika 4: mini disc Sony

 

Slika 4: mini disc Sony

6 Intervju: ANA JUD

Slika 5: Ana Jud

Slika 5: Ana JUd

6.1 Priprava in viri informacij

Bivša novinarka tabloida Direkt, publicistka Ana Jud, po »Operaciji Direkt« napiše svojo drugo knjigo »Dosje Rokomavhi«, ki na noge dvigne ves slovenski politično- gospodarsko- novinarski vrh. Loti se slovenskih trgovcev z informacijami.

Knjiga opisuje »manipulantsko – maščevalno združbo«, ki pod taktirko urednika tabloida Direkt, Bojana Požarja, politika Igorja Omerze in poslovneža Francija Zavrla ponareja dogodke, si izmišlja zgodbe in zlorablja vire za uspeh omenjenega rumenega dnevnika.

T.i. medijska srhljivka ima v »lovu na resnico« dve bistveni značilnosti:

  • je avtobiografska in
  • dokazala naj bi, da medijska neodvisnost v Sloveniji ne obstaja.

Knjiga je kot navaja Judova, klofuta (raziskovalnim) novinarjem, ekonomistom ter oblastnikom.

Avtorica v pridobivanju »koristnih« informacij uporablja različne metode, ki so za nekatere tako sporne, da zanje zahtevajo celo preiskavo, vložene so tudi prve ovadbe. Npr. prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti zahteva nadzor nad delom PU Ljubljana, zaradi domnevnega prisluškovanja Judove, ki je delala kot tajna policijska sodelavka. V iskanju podatkov naj bi skrivaj uporabljala tudi diktafon, da bi posnetke kasneje lahko verodostojno dokazovala.

Knjiga dobi izven mejne razsežnosti, saj se o škandalu  z velikim veseljem razpišejo tudi hrvaški mediji. Vključijo se odvetniki, sociologi, prvi odmevi so v vseh večjih slovenskih časnikih, tednikih, dnevnikih, vrstijo se dolge kolumne, razprave v živo v TV- oddajah, sledijo veliki intervjuji za znane revije in hkrati prve tožbe.

Zavarovalnica Vzajemna namreč na čelu z v knjigi velikokrat omenjenim predsednikom uprave Markom Jakličem, poskuša zaradi vsebine, ki jo takoj zanikajo in označijo kot lažno, izid knjige celo ustaviti. Jaklič naj bi bil vpleten v nezakonite finančne transakcije in podkupovanja. Namera propade. Medtem Judova zatrjuje, da se tožbe ne boji, saj ves dokazni material (SMS-e ter e-mail pošto) hrani policija in ona sama.  Ker zavarovalna dejavnost temelji na zaupanju ljudi,  se na Vzajemni odločijo proti Ani Jud sprožiti določene pravne postopke. Vzajemna vloži dve kazenski ovadbi.

Nekaj primerov odziva časnikov na knjigo Ane Jud »Dosje Rokomavhi«:

Spletna stran: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,165548 – z dne 19.10.2006

6.2. Intervju- zastavljena vprašanja

  1. Kaj vas je vodilo k pisanju vaše druge knjige »Dosje Rokomavhi« ?
  2. Kaj menite katerih podatkov dober novinar ne bi smel napisati ali bi jih obvezno moral navesti ?
  3. Kaj pa novinarska etika v naši državi? Kakšna se vam zdi?
  4. Težave s tiskanjem, ali ste jih imeli?
  5. Kakšna pa je po vašem mnenju svoboda tiska v Sloveniji?
  6. Kakšni so prvi odzivi na knjigo?
  7. Sprožene so prve tožbe. Kako se boste z njimi soočili?
  8. Kaj ste hoteli s knjigo pravzaprav povedati in ali je končni cilj dosežen?
  9. Torej ste pričakovali družbene spremembe?
  10. Zahvala ge. Ani Jud…ter njeno sporočilo in dobre želje za naprej.

7 Montaža

Montaža intervjuja (izjave, prispevka) je zadnje dejanje pred objavo v radijskem programu. Pomembno je, da je izdelek primerno porezan (začetek- konec), da so odstranjeni vsi moteči dejavniki, odvečni trenutki  tišine, predolgi vzdihi, popravki in korekture besed sogovornika ter, da so uporabljeni izključno tisti deli izjave in odgovori, ki bodo radijsko občinstvo tudi dejansko zanimali.

Prispevke, izjave in ankete obdelujemo – montiramo v posebnem programu, ki to dovoljuje. Na Radiu Center za ta postopek uporabljamo program Adobe Audition, ki vsebuje potrebne segmente za dobro obdelavo zvoka, normaliziranje in procesiranje. Ko je izdelek primerno obdelan, shranjen in razvidno označen, ga novinar vstavi v mrežno Marsbazo, ki je dostopna moderatorju v glavnem radijskem studiu. Glede na dnevni programski plan se intervju (izjava ali prispevek) v eter predvaja ob natančno določenem trenutku.

8 Zaključek

Intervju je radiu pisan na kožo. Je vez med poslušalcem, novinarjem in sogovornikom. Pove lahko zelo veliko hkrati pa ne zahteva veliko napora razen  poslušalčeve pozornosti, ki jo moramo znati  pritegniti. Če smo z našimi sogovorniki ravnali pravilno, korektno in profesionalno jih bomo zagotovo še lahko povabili pred radijski mikrofon. Potrebno si je zapomniti še nekaj: »Novinarju bo intervju vzel pol ure časa, poslušalcem pet minut, intervjuvancu pa lahko z njim uničimo življenje«.(Pirc, 2005, 154.)

9 Viri in literatura

  1. Jud, A., Dosje Rokomavhi: trgovina z informacijami: Lector Inc., 2006.
  2. Korošec, T., et. al. Razžalitve v tiskanih medijih, FDV, Ljubljana, 2002.
  3. Kovačič Poler M. – Erjavec, K. (Ur): Uvod v novinarske študije, Splošne etične norme, Kodeks novinarjev Slovenije, Ljubljana 2005.
  4. Obligacijski zakonik RS, 179/I. člen, Odškodnina za nematerialno škodo, 2005.
  5. Pirc, T., Radio, zakaj te imamo radi, Modrijan založba, Ljubljana 2005.
  6. Sedmak, M. – Urbas, J.; ČZ Uradni list republike Slovenije, Predpisi o novinarjih in medijih, Ljubljana, 1995.
  7. Trampuž, M., Izbrana poglavja, Pravna obzorja; 13, Ljubljana 2000.
  8. Zakon o medijih; 49. člen Zmed – zakon o medijih, Uradni list RS 35/2001, 69/2006.
  9. Spletna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mikrofon -z dne 8.4.2007
  10. Spletna stran: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=123357– z dne 20.10.2006
  11. Spletna stran: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,165548 – z dne 19.10.2006
  12. Spletna stran: http://www.direkt.si/domov/moja_dezela/28344/– z dne 28.10.2006

 

9.1 Slikovna oprema

  • Slika 1: Dinamični mikrofon; Beyerdynamic M 99, spletna stran: http://www.sonus.si/shop/126 –  z dne 26.3.2007
  • Slika 2: wind screen, vir; Radio Center, 2007
  • Slika 3:  pop filter, vir; Radio Center, 2007
  • Slika 4: mini disc Sony, vir; Radio Center, 2007
  • Slika 5: Spletna stran: www.felix.si/index.php?str=artikel&a_– z dne 20.10.2007

Mikrofon: 

  • je naprava, ki spreminja zvok (nihanje zračnega tlaka) v
    električno napetost.
  • Najbolj razširjena vrsta je dinamični mikrofon.
  • Pred mikrofone je zaradi prestrezanja in mehčanja šumov potrebno namestiti tudi t.i. wind screene ali pop- filtre.

Montaža:

  • Na radiu Center uporabljajo program Adobe Audition, ki vsebuje potrebne segmente za dobro obdelavo zvoka, normaliziranje in procesiranje.
DELI
Prejšnji članekTehnologija in raba fotografije
Naslednji članekPrenos podatkov in podpora IP protokola v sodobnih mobilnih omrežjih

Aleksandra Kep je študentka na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravila kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.