Delo na reprodukcijskem oddelku

Če strnemo pripravo za tisk na reprodukcijski oddelek v Dravski
tiskarni ugotovimo, da je njihov glavni delovni pripomoček računalnik s
programi za stavljenje, prelom in sestavo kompletnih strani. Glavni grafični programi, ki jih uporabljajo so Photoshop, Ilustrator, InDesigen, Word, Corel.
Pri svojem delu uporabljajo še vrsto drugih delovnih pripomočkov. To
so: osvetljevalne in razvijalne enote, merilni inštrumenti
(dezitometri), kontrolne enote, svetlobni pult za pregled filmov,
odtisov.

1. Uvod

Še nedavno je bila grafična priprava za tisk ločena na reprofotografijo, fotostavek, retušo, montažo in kopirnico.

Reprofotograf je reproduciral slike na kamerah, povečevalnikih in skenerjih. Fotostavec je stavil tekst in delal prelome na fotostavnih sistemih. Retušer je retuširal – popravljal napake na filmu in delal različne maske. Montažer je montiral slike, tekst, strani na montažno folijo in kopist je kopiral tako izdelane montaže na tiskarske plošče – tiskovne forme.

Računalniška tehnologija, ki se je naglo razvijala je vse te procese zamenjala in jih nadomestila z različnimi računalniškimi programi – software ter z različno strojno opremo – hardware.

V tej seminarski nalogi bom opisal procese, ki so potrebni za izdelavo slik, teksta, montaže, tiskovne forme v reprodukcijskem oddelku in pripravo za tisk. Rad bi se tudi zahvalil vsem zaposlenim v Dravski tiskarni za pomoč, ki so mi jo nudili pri ustvarjanju te seminarske naloge.
Dušan Rabič: Seminarska naloga MM. Praktično izobraževanje I. Maribor, ACADEMIA, 2008

2. Tehnološki proces

Na kalkulacijski list se zapišejo naslednji podatki:

  • Predstavitveni katalog
  • Naklada: 2500 kom.
  • Format odprt: A3
  • Format zaprt: A4
  • Število strani: 32. str + ovitek
  • Priprava za tisk in osvetljevanje: Repro studio Dravske tiskarne
  • Papir za vložek: Bioglos 135. g. B1
  • Papir za ovitek: Gardaglos 250. g. B1
  • Tisk: color 4/4
  • Dodelava: 2x šivano z žico skozi hrbet
  • Dodatna dela: Plastifikacija ovitka sijajna 1/0, žlebkanje ovitkov
  • Expedit: Zloženo v pakete po 50. kom in dostava na naslov stranke

2. 1 Delovni nalog

Na osnovi teh podatkov tehnolog s pomočjo računalniškega programa za izdelavo kalkulacij izdela predkalkulacijo. Če se podatki po sprejemu naročila spremenijo se izdela še kalkulacija in po potrebi tudi pokalkulacija.

Ko je naročilo potrjeno, komercialist odpre delovni nalog, ga opremi s prej navedenimi podatki ter preda v nadaljnjo normiranje.
Dušan Rabič: Seminarska naloga MM. Praktično izobraževanje I. Maribor, ACADEMIA, 2008

2. 2 Normiranje delovnega naloga

Tehnolog v sodelovanju z vodjo proizvodnje določi na katerem
tiskarskem stroju se bo katalog tiskal. Nariše skico montaže, določi
razmake med stranmi glede na tiskovino, označi kako naj bodo strani
razporejene…

Preračuna koliko pol papirja bo potrebno za tisk in dodelavo, izda
zahtevnico za papir (skladišče). Na delovni nalog normira čas potreben
za izdelavo montaž,osvetljevanja offset plošč, število plošč.

Slika 1: Del normiranega delovnega naloga

Slika 1: Fotografija je posneta v Dravski tiskarni. Prikazuje del normiranega delovnega naloga. JPEG format

Določi čas potreben za pripravo tiskarskega stroja, tisk, umivanja.
Napiše, če je tisk enobarven, dvobarven, večbarven, barvo tiska npr.
color.

Prav tako časovno opredeli: pripravo in čas znašanja s šivanjem,
dodelavo ovitka (plastifikacija, žlebkanje) ter razrez papirja pred in
po tisku.

Na osnovi tako normiranega delovnega naloga se dobi vpogled v
posamezne faze dela (ča potreben za izdelavo kataloga, količina
materiala) predvsem pa služi zaposlenim delavcem kot vodilo pri
njihovem delu.

3. Reprodukcijski oddelek

3. 1 Sprejem naročila

Naročniki lahko material za tisk pošljejo na FTP strežnik v PDF obliki (najbolj pogosta oblika) prinesejo na CD, USB ključu…

Prinesejo pa tudi fotografije, ki so jih posneli sami in tekst, ki ga je treba postavit. Odpre se delovni nalog in se ga opremi z vsemi potrebnimi tehnološko – tehničnimi podatki.

3. 2 Repro oddelek Dravske tiskarne

Slika 2: Delovni prostor v repro oddelku

Slika 2: Fotografija je posneta v Dravski tiskarni. Na sliki je delovni prostor v repro oddelku. JPEG format

Sestavljajo trije zaposleni, ki imajo vsak svoj računalnik s po
dvema monitorjema, ploski skener, namizni tiskalnik, tiskalnik za
tiskanje poskusnih odtisov in osvetljevalno enoto.

Vsak ima na svojem računalniku naloženih več grafičnih programov, ki
jih potrebuje pri svojem delu ter internetno povezavo. Vsi skupaj pa so
med seboj in tiskarno povezani po mreži.

 

 

 

4. Obdelava slik

4. 1 Skener

Predloge so lahko enobarvne, večbarvne, odsevne, prosojne, diapozitiv, negativ. S scannerjem – snemalnikom jih s pomočjo laserja snemamo tako, da se svetloba odbije od barve, tona predloge in se pretvori v zapise, ki omogočajo nadaljnjo obdelavo predlog.

Poznamo ploske in okrogle skenerje – boben skener. Bobnasti skener daje neprimerno boljše rezultate kot ploski skener in je tudi cenovno dosti dražji.

Slike skeniramo v ločljivosti 600 dpi (dots per inch) in jih po obdelavi spremenimo v ločljivost 3oo dpi. Kvaliteta slike se s tem ne spremeni tako, da bi se to vizualno zaznalo zmanjša pa se velikost datoteke.

Pri delu s skenerjem je treba paziti na različne barvne značilnosti predlog in jih prilagoditi glede na vrsto tiska.

4. 2 Photoshop

Je računalniški program za obdelavo slik. Z njim naredimo nadaljnjo obdelavo posnetih digitalnih podatkov.

Predloge so pogosto premalo ali preveč osvetljene, barvno prevladujoči toni, odtisi… Zato je treba vedeti kako nastaviti ostrino, da ne pride do moareja pri odtisih, odvzame prevladujoč ton.

Pri različnih predlogah je potrebno nastaviti povečavo, pomanjšavo, kontrastni obseg, gostoto rastra, tonske vrednosti…

Slike pretvorimo iz modela RGB v model CMYK, ki vsebuje barvne izvlečke in je namenjen za tisk.
Slike lahko barvno spreminjamo, retuširamo, dodamo različne efekte, prosto stoječe slike…

Tako obdelane slike nato shranimo v format TIFF ( Tagged Image file format ), ki je tudi najbolj razširjen za prenašanje podatkov slik med različnimi operacijskimi sistemi.

Npr. JPEG format je namenjen samo za internet – vizualno.

Slika: ploski skener

Slika 4: obdelava letaka v Photoshopu
Slika 3: Fotografija je posneta v Dravski tiskarni. Na sliki je ploski skener. JPEG format. Slika 4: Fotografija je posneta v Dravski tiskarni. Prikazuje obdelavo letaka v Photoshopu. JPEG format

5. Znaki, logotip

5. 1 Izrisovanje znakov

Znake lahko skeniramo, izrisujemo, če so slabše kvalitete jih
povečamo in nato v računalniških programih Ilustrator, Corel obdelamo.
Izrisujemo jih v vektorski obliki.

Slika 5: logotip Dravske tiskarne

Slika 5: Fotografija je posneta v Dravski tiskarni. Na sliki je logotip Dravske tiskarne. JPEG format.

Znaki v vektorski grafiki so sestavljeni iz matematično opisanih
krivulj in znakov za razliko od bitnih slik – bitmape, ki so
sestavljene iz slikovnih točk in zahtevajo tudi več prostora na disku
kot vektorska grafika. Torej, vektorski grafiki lahko spreminjamo
velikost ne, da bi bil znak nazobčan, nejasen kot se lahko zgodi pri
bitnih slikah. (Troha, 2000, 28 – 33)

Logotip največkrat predstavlja identiteto raznih firm, posameznikov,
podjetij… Zato moramo logotipu, ki je zelo pogosto narejen v obliki
raznih znakov nameniti veliko pozornosti.

http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=258 (12. 02.2008)

Obdelava slik:

  • S skenerjem, kjer je treba paziti na različne barvne značilnosti predlog in jih prilagoditi glede na vrsto tiska, ter
  • grafičnimi programi, kot je Photoshop (pri različnih predlogah je potrebno nastaviti povečavo, pomanjšavo, kontrastni obseg, gostoto rastra, tonske vrednosti…)

 


Priprava teksta za tisk

Tekst in celotna stran morata slediti konceptu izdelka
in biti v skladu s pravili in standardi. Zelo pomembna je tipografija, ki je slog, tip črke ali kot imenujemo različne vrste pisave, ki jih uporabljamo – fonte.

6. Tekst

6. 1 Tipografija, font

Črke so lahko različnih oblik, velikosti, svetle, krepke, ležeče,
poševne itd. Zelo važen je tudi razmik med črkami npr. če so razmiki
med črkami vizualno enakomerni besede lažje prepoznamo in beremo
(Metrika – razmik).

Tipografija je torej slog, tip črke ali kot imenujemo različne vrste pisave, ki jih uporabljamo – fonte. (Troha, 2000, 92 – 96)

6. 2 Prelom besedila

Naročnik lahko prinese tekst, ki ga je potrebno postavit in napravit
prelom. Največkrat pa prinesejo že postavljeno besedilo v programu
Word. Eden izmed takšnih naročnikov je tudi občina Maribor za katero
tiskamo Medobčinski uradni vestnik.

Npr, če stran vsebinsko še ni zapolnila celotne strani začenja pa se
že novo poglavje moramo narediti prelom strani, da ni praznih vrstic in
da je primerna oblika. Besedilo kot celoto lahko razdelimo na manjše
dele tako, da delamo prelome odsekov.

Na ta način lahko šele na koncu oblikovanja besedila določimo število strani, ki jih bo ta časopis imel.

6. 3 Oblikovanje strani

Tekst in slike vneseš v računalniški program InDesign kjer jih na osnovi skice, ki jo nariše
oblikovalec
ali naročnik oblikuješ za vsako stran posebej. Stran prej pripraviš
tako, da ji označiš robove npr. glava, noga in ji določiš format npr.
A4.

Slika 6: oblikovanje strani

Slika 6: Fotografija je posneta v Dravski tiskarni. Slika prikazuje oblikovanje strani. JPEG format.

Na osnovi skice nato določiš kje bodo posamezne fotografije in
kakšen bo tekst npr. 16.pik krepko naslov, podton strani od 20% do 80%
od zgoraj navzdol, odstavek pod fotografijo v kurzivi (poševna pisava),
ter stran ustrezno oštevilčiš (paginiraš)…

Strani se nato shranijo v mapo po naročnikih in se naredi PDF (Portable Document Format).

 

 

 

 

7. Avtorska korektura

7. 1 Korektura

V Dravski tiskarni imamo zaposlenega korektorja, ki skrbi za
morebitne slovnične in druge tehnične napake, ki se lahko pojavijo pri
stavljenju teksta ali pri samem oblikovanju strani. Korektor primerja s
tiskalnikom narejen odtis z rokopisom ter označi vse napake s posebnimi
korekturnimi znamenji.

Ko so napake odpravljene se vse skupaj še enkrat pošlje naročniku v
avtorsko korekturo. V zadnjem času kar po e-pošti. Pri obsežnejših
naročilih kot so različni katalogi, knjige – lahko trajajo avtorske
korekture dalj časa in nemalokrat pride nazaj v tiskarno skoraj čisto
spremenjen stavek ali oblika samega naročila.

Korektura kot tudi sama kontrola ima zelo pomembno vlogo pri celotnem procesu nastajanja tiskovin.

8. Montaža

8. 1 Montaža strani

Strani se nato sestavijo v montažo s pomočjo grafičnega programa
Preps. Razporeditev strani v montaži je odvisna od vrste naročila npr.
kataloga, različne vezave knjig se pravi več listnih tiskovin do
vizitk, dopisov, zgibank…

Slika 7: montaža za strani v programu Preps

Slika 7: montaža za strani v programu Preps                         
   
                                                                        

Razlika je v različni razporeditvi strani. Tako, da so strani na
montaži različno obrnjene, imajo različne razmike med seboj in se ne
vrstijo po straneh, da bi bila poleg strani številka ena stran številka
dva, ampak je zraven strani številka ena stran številka osem. Se pravi
od dodelave tiskanih pol. (Broširanja, zgibanja, znašanja itd ).

Prav tako pri enolistnih tiskovinah npr. etiketah določiš optimalno
število etiket na montaži in medsebojne razmike. Montaže se nato
shranijo, če gredo na osvetljevanje v PDF datoteko.

8. 2 Poskusni odtis

Slika 8: Poskusni odtis narejen z laserskim tiskalnikom B2. JPEG.   

Slika 8: Poskusni odtis narejen z laserskim tiskalnikom B2.
JPEG.                                                                     

Naredi se poskusni odtis s ploterjem ali drugimi tiskalniki. Te
strani še enkrat pregleda zaposleni korektor, ki skrbi za slovnične in
morebitne druge napake. Iz takšnih odtisov se lahko naredi tudi
prototip kataloga iz katerega lahko nato določimo npr. širino hrbta
knjige. Poskusni odtis imenujemo tudi match print ali proof print, ki
nam služi za nadzor pred pravim tiskom, predvsem barvnim.

 

8. 3 Osvetljevanje

Montaže v PDF datotekah se nato pošljejo na osvetljevanje preko
osvetljevalnih enot v razvijalni stroj za plošče CTP (Computer TO Plate
– neposredna izdelava tiskovne forme za offset tisk brez formatne
kopirne predloge na film).

PDF datoteke gredo preko RIPA (Raster Image Processor), ki
pretvarja, prepoznava, preračunava slike, fonte in jih osvetli na film.
Če je barvno nastaviš separacijo, PDF so neseparirani).

9. Tiskovna forma

9. 1 Offset tiskarska plošča

Tiskarske plošče so izdelane iz aluminijske pločevine, ki je
površinsko zrnata in prevlečena s tankim slojem trdega prozornega in
hidrofilnega aluminijevega oksida. Kopirni sloji so po končnem procesu
izdelave tiskovne forme nosilci hidrofobnih in oleofilnih tiskovnih
elementov.

Se pravi, da kopirni sloj s pomočjo laserske svetlobe ustvarja latentno sliko, ki se med razvijanjem spremeni v vidno.

 Slika 9: skica ofset plošče

Slika 9: skica ofset plošče

http://www.cinkarna.si/default.asp?id=967 (14.02.2008)

10. Proizvodni proces

10. 1 Tiskarna – priprava za tisk

Iz skladišča se izda potrebna količina izbranega papirja, ki se mora pred tiskom obrezat na
ustrezen
format – odvisno od tiskarskega stroja in tiskovne forme. V našem
primeru na format 50x70cm za vložek in 35x50cm za ovitek.

Vložek in ovitek se tiskata na štiribarvnem offset stroju v color
barvah (Cyan, Magenta, Yelow in Black). Pri papirju je zelo pomembna
ustrezna vlaga in temperatura v prostoru. Neupoštevanje tega lahko
privede do velikih težav pri samem tisku. (Veliki izmet papirja,
nekvalitetni odtisi, čas tiskanja).

Štiribarvni offset tiskarski ima za vsako barvo svoj barvnik in svoj
tiskovni valj. Tiskar na vsak valj vpne ustrezno offset ploščo, vstavi
papir ter začne s pripravo za tisk.

S pomočjo računalniškega pulta lahko nadzira: skladnost tiska, debelino barvnega nanosa, hitrost tiska, pravilno obarvanost…

Tiskovna forma je v tiskarskem stroju vpeta na ploščni valj. Med
tiskanjem se v vlažilnem sistemu najprej navlaži in zatem nabarva.
Tiskarska barva se prime samo na oleofilne tiskovne elemente. Med
tiskanjem se tiskarska barva s tiskovnih elementov najprej prenese na
vmesni valj, prevlečen z mehko gumijasto površino, zatem pa se prenese
na tiskovni material. (Kumar, 1993, 67 – 71 ).

Za ustrezen prenos tiskarske barve s tiskovne forme na prevleko gumi
valja in z nje na tiskovni valj je potreben tiskovni tlak. Tako
dobljene tiskovne pole imenujemo odtis.

Tiskovni odtis tiskar pregleda še z denzitometrom. To je naprava s
katero merimo obarvanost površine. Meri tisti del svetlobe, ki se
odbija od površine. Zato se na vsaki tiskovni poli tiska tudi barvna
skala, ki nam omogoča kontrolo nanosa in intenziteto barve na odtisu.

Hitrost tiskanja štiribarvnega offset tiskarskega stroja je cca 7000 odtisov na uro, odvisno od vrste in gramature papirja.

Pri rotacijskem tisku – tisku z role, ki je namenjen predvsem tisku
časopisov ali tiskanju velikih naklad, pa je hitrost do 50000 odtisov
na uro. (Leykam). Sledi kontrola tiska kjer se tiskovne pole preštejejo
in pregledajo. Izločijo se pole, ki so npr. barvno neustrezne, umazane
(»abcigane«)… Tiskar mora kontrolirat tisk odtisov tudi med samim
tiskom in izločit odtise, ki ne ustrezajo.

Slika 10: štiribarvni offset tiskarski stroj

Slika 11: računalniški pult za nadzor tiskanja v offset tiskarskem stroju

Slika 10: štiribarvni offset tiskarski stroj Slika 11: računalniški pult za nadzor tiskanja v offset tiskarskem stroju

11. Zaključek

Če strnem pripravo za tisk na reprodukcijski oddelek v Dravski
tiskarni ugotovim, da je njihov glavni delovni pripomoček računalnik s
programi za stavljenje, prelom in sestavo kompletnih strani.

Glavni programi so Photoshop, Ilustrator, InDesigen, Word, Corel.
Pri svojem delu uporabljajo še vrsto drugih delovnih pripomočkov. To
so: osvetljevalne in razvijalne enote, merilni inštrumenti
(dezitometri), kontrolne enote, svetlobni pult za pregled filmov,
odtisov.

Materiali, ki se uporabljajo v grafični pripravi so: film, papir
plošče, kemikalije (razvijalec, fiksir), sredstva za čiščenje. Med
dokumenti so barvni katalog (HKS, PANTONE) za določanje barv, delovni
nalog, standardi, organizacijski predpisi.

Zaposleni v reprodukcijskem oddelku tako skrbijo, da je njihov
izdelek brezhiben in v skladu z grafičnimi zakonitostmi. Slike morajo
biti obdelane tako, kot zahteva naročnik, tehnika tiska, papir in
tiskarski stroj. Tekst in celotna stran morata slediti konceptu izdelka
in biti v skladu s pravili in standardi. Negativna stran
reprodukcijskega oddelka Dravske tiskarne je v povezavi s samo
tiskarno. Trenutno sta oba locirana vsak na svojem naslovu tako, da se
komunikacija odvija predvsem preko interneta in telefona.

12. Viri

Montaža strani: Razporeditev strani v montaži je odvisna od vrste naročila npr.
kataloga, različne vezave knjig, se pravi več listnih tiskovin do
vizitk, dopisov, zgibank…                                      Naredimo tudi poskusni odtis, ki
nam služi za nadzor pred pravim tiskom, predvsem barvnim.

DELI
Prejšnji članekCMS Joomla
Naslednji članekModernizacija javne poti v občini Zavrč

Dušan Rabič je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2007/2008.