Problematika kreditiranja prebivalstva z vidika banke

Upravljanje kreditnega tveganja je bistvena sestavina skrbnega in varnega poslovanja banke. Pravilno upravljanje vključuje preudarnost med tveganjem in donosom in nenehno zniževanje kreditnega tveganja preko različnih bančnih dejavnosti, kot so kvaliteta, rok dospelosti in zavarovanja. Banke se vedno bolj zavedajo dejstva, da je ustrezno upravljanje kreditnega tveganja vedno večja konkurenčna prednost, zato vseskozi razvijajo postopke in politike za upravljanje kreditnega tveganja.

Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nesposobnosti, da zaradi katerega koli razloga ne bo sposoben v celoti odplačati svoje finančne ali pogodbene obveznosti. To tveganje se praviloma pojavlja na vseh področjih poslovanja, kjer nastajajo tvegane aktivne bilančen postavke.

Kreditno tveganje je vedno bolj pomembna sestavina bančnega poslovanja, saj zaostrovanje konkurence in uvajanje novih produktov sili banke k prevzemanju vse večjih tveganj. Povečana aktivnost bank v smeri razvoja novih metod merjenja kreditnega tveganja in predpisovanje novih omejitev, povezanih s kreditnim tveganjem, kažeta na vse večjo pozornost obvladovanja kreditnega tveganja. Z namenom večje varnosti se vedno iščejo pristopi, ki naj bi kazali dejansko tveganje, ki so mu banke izpostavljene.

Tveganja pa nastanejo na obeh straneh, tako pri kreditodajalcu kot kreditojemalcu. Večina kreditojemalcev se osredotoči na obresti, zanemari pa ostale stroške, ki imajo ravno tako pomemben vpliv na celotno obveznost. Največji strah predstavlja nezmožnost plačevanja anuitet dolga zaradi izgube dohodka. Posledice neplačanih obveznosti pa največkrat nosimo sami, pri tem pa lahko izgubimo še tisto premoženje, ki smo si ga prej ustvarili.