Produkcija kratkega dokumentarnega filma Vinagova klet

196

Ob zaključku diplomskega dela upam, prav tako pa sem prepričan, da bo nekomu olajšalo prve korake v filmski svet, mu podalo kakšno nepričakovano informacijo, predčasno rešilo ali preprečilo kakšen zaplet ali pa bo komu le dalo dodatno samozavest, da se loti kakšnega projekta, ki se ga do zdaj ni upal.
Ob koncu naj povzamem še svoje ugotovitve, potrdim ali ovržem hipoteze in strnem svoje predloge.
Hipoteze, ki sem si jih zastavil v začetku diplomskega dela, lahko v večini potrdim. Prvi dve hipotezi sta sicer precej subjektivni in težko izmerljivi, a glede na lastno presojo in odziv naročnika, ki je najbolj pomemben, lahko ovrednotimo tudi ti dve hipotezi. Produkcijo kratkega dokumentarnega filma z mikro proračunom je možno solidno izvesti v celoti v dveh tednih.
Prav tako lahko potrdim, da je osvetljava intervjuja z le dvema LED svetiloma popolnoma izvedljiva, a je treba biti pripravljen, saj se lahko zgodi, da kakšno svetilo tudi nepričakovano odpove in je nato potrebne veliko improvizacije.
Tretje hipoteze ne morem potrditi v celoti, saj je res, da je intervju posnet z dvema kamerama mnogo bolj dinamičen in zanimiv, kot če je posnet le z eno kamero, ampak le ob predpostavki, da kadre iz kamer uporabimo le tako, kot so bili dejansko posneti. Glede na to, da so danes sodobne kamere zmožne snemati v izjemno visokih ločljivostih (4K in več), večina zaslonov in televizorjev pa je še vedno full HD kvalitete, pa hipoteza ne drži več v celoti, saj lahko z zoom-in efekti intervju posnet le na eno kamero prav tako zmontiramo izjemno dinamično, brez izgube kvalitete za večino naših gledalcev. Prav to so v moji anketi, ki sem jo izvedel, potrdili tudi udeleženci ankete.
V diplomskem delu sem ugotovil, da je testiranje opreme lahko ključnega pomena, saj lahko zamaje temelje celotne produkcije. Prav s tem izzivom sem se soočil tudi sam, a sem ga z nekaj improvizacije tudi uspešno prestal. Prav tako sem ugotovil, da je bilo strateško načrtovanje možnih zapletov izjemno koristno in konstruktivno, saj smo se na večino izzivov zelo dobro pripravili, v primeru, da tveganj ne bi opredelili, pa bi prej ali slej naleteli na izziv, ki bi nam lahko popolnoma pokvaril produkcijske načrte, tako časovne kot finančne.
Ugotovil sem, da bi vso opremo moral temeljito preizkusiti in ne le vklopiti za kakšno minuto, saj bi tako prihranil nekaj prepotrebnega časa in zapletov na snemanju. Napaka, ki smo jo storili, nas je stala tudi nekaj kvalitete v končnem izdelku.
Med svojimi predlogi sem izpostavil prepričevanje naročnika, da je vsak dodaten dan produkcije lahko ključen za kvaliteto izdelka in bi ga tako poskusil prepričati v smiselnost daljšega produkcijskega roka. Se pa zavedam, da so produkcijski izdelki velikokrat vezani na že pripravljene oglaševalske kampanje in druge podpisane pogodbe, tako da je potrebno iz časa, ki je na voljo, izvleči največ, kar je možno.
Kar se tiče kvalitete snemanja sem v diplomskem delu ugotovil in predlagal snemanje v 4K kvaliteti, saj bi s tem pridobil prepotreben prostor za kasnejše kadriranje, ki je v hitrih produkcijah vedno problematično, saj na snemanju ni časa za pripravo in načrtovanje vseh malenkosti.
Prav tako sem predlagal nekaj posnetkov iz spletne platforme Youtube in Vimeo, ki na preprost, hiter in najpomembneje učinkovit način predstavijo razlike, cilje in dobre prakse spreminjanja barv v post-produkciji. Lahko bi predlagal tudi kar nekaj člankov, ki dobro in natančno opišejo prav zgoraj omenjene stvari, a predlagani videi ravno to prikažejo v precej krajšem času.

Download full insight