Predstavitev projekta produkcije kratkih radijskih iger

Radijska igra temelji na dialogu, glasbi in zvočnih efektih, s pomočjo
le teh si lahko poslušalec poustvari zgodbo v glavi. Predstavljen projekt je izdelava dvajsetih (20-tih) kratkih
radijskih iger oz. humorističnih vložkov oz. radijskih skečov dolgih do
dveh minut in pol.

1 Uvod

Navdih za temo projektne naloge sem dobil iz svoje večletne radijske službe. Ko sem še delal na neodvisni študentski radijski postaji, sem se med drugim ukvarjal s snemanjem propagandnih radijskih obvestil, najprej kot moderator, nato pa se dodobra spoznal tudi s tehnične strani ter produkcijskega stališča kot celote. Dokaj hitro je zaživela nočna humoristična pogovorna oddaja, ki pa se je razvila v pravo režirano radijsko igro. Najprej je vse nastajalo iz zabave in posluha samih poslušalcev, nato pa se je razvilo v ljubezen. Nato sem se spoznal z moderatorskim in tehničnim delom še na komercialni radijskih postajah, kjer sem spoznal dodatno dimenzijo oglaševanja, tako v reklamnih obvestilih kot v radijskih skečih. Pot se je nadaljevala z osamosvojitvijo in lastno produkcijsko hišo ter lastno samoinicijativnostjo.

Treba je vedet, da je radijska igra ena izmed najzahtevnejših oblik radijske in zvočne produkcije nasploh in je v mnogočem nekoliko sorodna z zahtevnimi režiranimi in igranimi radijskimi spoti. Seveda očitne razlike obstajajo, zahtevan pa je dokaj podoben nivo znanja in izkušenj v sami tehniki, pri radijski igri pa je dodan še element drame in njene zakonitosti. A v tej smeri ne bi preveč govoril, saj je lahko le ta tema več kot seminarska ali diplomska naloga.

Radijska igra je oblika zvočnega pripovedovanja neke določene zgodbe, prenaša pa se lahko v živo ali vnaprej posneta in zmontirana, preko etra do poslušalcev. Osebno sem se ukvarjal z drugo obliko; natančneje računalniško manipulirano in zmontirano. Radijska igra temelji na dialogu, glasbi in zvočnih efektih, s pomočjo le teh si lahko poslušalec poustvari zgodbo v glavi. Radijska igra ima začetke v 20. letih prejšnjega stoletja v Ameriki. Do 40. let je bila vodilna popularna oblika zabave po razvitem svetu. Vsekakor popularnost izgubi z razvojem televizije in filmske industrije, kjer je dodan ključen element – slika.

Radijske igre so v Ameriki sininim za besedo »Soap opera« iz interesantnega vzgiba; radijske igre so bile sponzorirane v večji meri iz smeri proizvajalcev pralnih praškov, saj so bile igre izjemno priljubljene pri gospodinjah, ki so lahko poslušale svojevrsten zvočni film in obenem nemoteče delale. Sedaj se je ta fraza prenesla na »latinske« nanizanke in se počasi izgublja…

Svojevrsten način je poslušat radijsko dramo in vizualizacijo prepustit vsakemu posameznemu individuumu – poslušalcu. Nekako podobno kot knjiga in film… A so ljudje prenehali brati knjige?! Niso, ker imajo svoj specifičen šarm, način dojemanja informacij in lastnega razmišljanja. Ni vse dobesedno podano: npr. kakšen glas ima karakter, kako se natančno obnaša, kakšna je njegova barva oči… oz. vse kar morate vedeti je napisal avtor knjige z besedami, ostalo si moramo sami predstavljati oz. si možgani avtomatično generirajo želene in neželjene predstave interaktivno povezano s prebranim. Podobno je z zvočnim načinom podajanja zgodbe, nekaj skrivnostnosti in prostora za lastno domišljijo ostane. Menim, da si na tak način lahko krepimo določene možganske lastnosti.

Verjetno je najbolj znana radijska drama velikega medijskega misleca Orsona Wellsa iz leta 1938 »The War of the Worlds«. Ve se, da je takrat povzročila vseameriško histerijo in paniko, saj so ljudje dejansko mislili in verjeli, da prihajajo bitja iz vesolja – Marsa, ki želijo pokorit svet. Nato so zakonsko prepovedali takšen način zavajanja javnosti.
Poznane so mnoge legendarne radijske igre, katere so bili tudi uprizorjene na filmskem platnu; »The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy”, “Doctor Who”, »The Adventures of Superman”, “The Twilight Zone “, “Star Wars “… mnogokrat so to bile znanstveno fantastične radijske serije. Zakaj?

Eden citat izmed mnogih, scenarista Mike Walkerja:

“Television, for example, never does science fiction very well because it can’t afford the production values that are required, whereas with radio you really do have a theatre as large as the universe in that sense. You’re using the muscle of the listener’s imagination – they’re doing the work with you – and I think that’s absolutely terrific.”
Mike Walker
Vir: http://www.bbc.co.uk/worldservice/arts/features/howtowrite/radio.shtml -dne 23.8.2007

Radijska igra se je na vso srečo ohranila do dandanes; na primer na radiu Slovenija oz. Maribor in radijski mreži BBC.

Radijska igra je zahtevno teoretično področje, zato sem si pri projektni nalogi zadal čim bolj preprosto s produkcijskega stališča opisati pripravo, razvoj in potek organizacije projekta izdelave radijskih iger oz. skečev od začetka (inicijalne ideje) do konca (distribucije oz. predvajanja). Dokaj podrobno sem zaobjel vse pomembnejše parametre pri posameznih produkcijskih aktivnostih.

Naloga tako vsebuje kratko predstavitev projekta kot same ideje, opredelitev ciljev projekta in kateri ciljni skupini je namenjen, kratek opis izvedbe projekta, terminski plan izvedbe projekta, gantogram in finančni plan izvedbe projekta. Videti je možno tudi podan medijski plan predvajanja serije skečov na specifični radijski postaji.

2 Kratka predstavitev projekta

Radijska igra je lahko izjemno fleksibilna. Lahko je tako klasična drama, znanstvena fantastika kot komedija. Meni ljuba je humoristična radijska igra, ob kateri se lahko poslušalec sprosti, bodisi med opravljanjem vsakodnevnih opravil, saj okupira le sluh. Nekaj je potrebno vedet; to niso klasične radijske igre, so krajši vložki – skeči do morda maksimalno petih minut, v našem konkretnem projektu še krajše. So pa relativno skoncentrirane glede samega dogajanja oz. intenzivnosti same zgodbe.

Bistvo predstavljenega projekta je izdelava dvajsetih (20-tih) kratkih radijskih iger oz. humorističnih vložkov oz. radijskih skečov dolgih do dveh minut in pol za znanega naročnika – radijsko postajo v našem primeru, lahko pa morda celo mrežo partnerskih radijskih postaj.

Namen takšne storitve je vsekakor popestritev njihovega obstoječega radijskega etra in razbliniti monotonost mnogokrat preveč »rutiniranega« programa. S takšnim pristopom je možno vnesti nekakšno svežino in sproščenost, obenem pa ne dodatno obremenjevati stalne radijske ekipe na določeni radijski postaji, saj takšen projekt zahteva večji organiziran, vnesen, vpeljan produkcijski in kreativen tim.

Kakor pa je iz te naloge razvidno, izvedba takšnega projekta vzame kar veliko časa tudi izkušeni ekipi. Takšen mesečni projekt lahko nanese tudi do mesec dni dobro organiziranega, čeprav že nekako rutinskega dela.

Predstavljen projekt je zastavljen kot enkraten mesečni plan, z možnostjo po želji časovno podaljšati linijo radijskih iger oz. skečov (na tromesečje, polletno,….).

Tudi tematiko oziroma rdečo nit radijskih vložkov je moč prilagajati specifičnemu radijskemu programu, tako da se staplja z njihovo uredniško politiko.
Mogoče jih je tematsko naravnati tudi po specifični želeni ciljni skupini, morda prilagoditi produktnemu oglaševanju, aktualnim nagradnim igram in dogodkom, predelati v različne jingle, napovednike, izvesti domiselno osveščanje javnosti o določenih perečih problemih družbe… kakšna je pač želja naročnika.

Kreativni in igralski tim se lahko dodatno prilagaja in spreminja glede na posebne želje naročnika; lahko se pojavljajo znani igralci s svojimi določenimi medijskimi liki (Sašo Hribar, Jure Zrnec, Matjaž Javšnik, Bojan Emeršič, Jernej Kuntner…), vendar to dodatno vpliva na končno ceno linije radijskih iger/ vložkov, ni pa za zanemarit dejstva, da lahko to doprinese k določeni drugačni smeri kreativnosti in s tem prodornosti in uspeha posamezni liniji radijskih skečov oz. iger.

Menim, da je takšnih medijskih produktov premalo v slovenskem radijskem prostoru, komercialne radijske postaje so nekako preveč »vkalupljene« v zagonu kopiranja zahodnih »hit« radijev.

Namreč tudi tuje uspešne hit« radijske postaje se množično poslužujejo takšnih produktov, saj so uvidele prednosti takšne zunanje produkcije. V to jih je prisilil neizprosen, krut in izjemno konkurenčen trg komercialnih radijskih postaj. Obenem pa so ugotovili, da je to lahko izjemno pomagalo pri višanju poslušanosti in dodatnih možnih tržnih produktih, ki niso zgolj le propagandna obvestila.

Morda bo takšno obnašanje tujih radijskih postaj imelo večji vpliv na razmišljanje tudi pri nas in kmalu doprineslo k drugačnemu načinu kreiranja bodočih programskih shem.
Tudi izkušenih produkcijskih timov v Sloveniji je premalo, ki bi lahko za relativno nizko ceno ponudili takšno in podobno kvalitetno storitev, zato se mi zdi tovrstna produkcijska dejavnost v sedanjosti in prihodnosti potencialno zelo prosperitetna.

3 Opredelitev ciljev in ciljnih skupin

Za v pomoč pri izbiri oziroma opredelitvi ciljne skupine, sem kot vzorec vzel že izvedeno serijo radijskih skečev za znano mariborsko radijsko postajo.Ni skrivnost, da se za določitev ciljne skupine največkrat poslužujejo statističnih raziskav prebivalstva po letih, spolu, izobrazbi in kupni moči.

V našem primeru serije radijskih skečov, gre za ciljno skupino ljudi med 20 in 45 let, ne glede na spol. V tem izbranem segmentu je dokaj velika kupna moč, večja je le med 35-65 let, kar pa ne sovpada popolnoma z uredniško politiko tega specifičnega radia. Pri »spogledovanju« z izobrazbenim profilom poslušalcev je bilo vodilo le okusnost, lahkotnost in prebavljivost humorja, ki so ga vsebovale posamezne »zgodbice«, z ne preveč intelektualnim in/ ali kubističnim humorjem. Cilj serije humorističnih radijskih skečev je bila popestritev radijskega prostora na Štajerskem, Ljubljani in okolici ter s tem pridobiti neko posebnost, sproščenost in večjo prepoznavnost. Enostavno vpeljati več zabave in smeha ter se obenem nekako razlikovati od drugih.

Prav tako so hoteli osvežiti svojo radijsko shemo in razbiti rutinirano monotonost. Dodati so hoteli tudi nov potencialno tržno zanimiv produkt. Z uvedbo takšne serije, je namreč moč zgraditi neko ljubiteljsko »fan« populacijo, katerim lahko ponudiš dodatne tržne ali samopromocijske produkte, ki jih nudiš v okviru nekega kluba, ponudiš jim lahko tudi nagradne igre ter komunikacijske spletne portale. Dobra serija prinese dodatno promocijo ter neko določeno »smer« lastne identitete radijske postaje.

  • Verjetno najbolj znana je radijska drama velikega medijskega misleca Orsona Wellsa iz leta 1938 »The War of the Worlds«.
  • Poznane so mnoge legendarne radijske igre
    (uprizorjene tudi na filmskem platnu)     »The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy”, “Doctor Who”, »The Adventures of Superman”, “The Twilight Zone “, “Star
    Wars “…
  • Radijska igra je lahko izjemno fleksibilna. Lahko je tako klasična drama, znanstvena fantastika kot komedija.
  • Kreativni in igralski tim se lahko dodatno prilagaja in spreminja glede na posebne želje naročnika

Tehnična in organizacijska izvedba projekta

Pri izvedbi projekta je pomembna dobra organiziranost in dobra tehnična izvedba. Pri tehnični izvedbi si direktno vpleten v sam kreativen proces
pisanja scenarijev, dodelave, predelave, snemanja, nasnemavanja,
mešanja zvoka, snemanja efektov in sestavljanja vseh segmentov v
smiselno celoto.

3 Izvedba projekta

Projekt je zaobjemal tako tehnično kot organizatorsko/produkcijsko dobro organiziranost. Vsaka ima svojo določeno specifiko. So pa medsebojno neločljivo povezani in prepleteni.

3.1 Tehnična in organizacijsko/produkcijska izvedba

Meni ljubša je tehnična uzvedba, saj si direktno vpleten v sam kreativen proces pisanja scenarijev, dodelave, predelave, snemanja, nasnemavanja, mešanja zvoka, snemanja efektov in sestavljanja vseh segmentov v smiselno celoto. Kot pa sem prej omenil so procesi soodvisni in neločljivo povezani, pazit pa je potrebno na soslednost, čas trajanja in tudi mnogokrat istočasnost posameznih aktivnosti.

Sprva je radijska postaja hotela projekt narediti in izpeljati sama v sklopu svojih produkcijskih aktivnosti, a so ugotovili, da bi jim takšen projekt povzročil prevelike ovire in potrebo za novim specializiranim in žal samo projektnim kadrom, saj imajo dosedanjo delovno ekipo skrajno optimizirano. Zraven tega je potrebno ta tim navadit in naučit na določene specifičnosti zahtevane zahtevne zvrsti radijske produkcije, kar pa je dolgotrajnejši proces.

Najprej smo se na začetku izvajanja projekta sestali na sestanku, kjer smo dorekli prvotne zamisli in neka izhodišča za začetek projekta. Nato smo podpisali pogodbo in pričeli sestavljati prvotne osnutke, nekakšen pilot scenarij, katero izvedbo smo preskočili v pravem pomenu besede, seveda kot zmeraj; zaradi stiske s časom.

Da je projekt hitreje stekel, smo v dogovoru z naročnikom prevzeli originalno serijo radijskih iger/ vložkov iz tujine, natančneje Nemčije. Kar se je sprva kazalo kot pomagalo, se je žal hitro pokazalo kot ovira, saj se »nemški« humor ne »sliši« najbolje v slovenskem jeziku, pravzaprav je njihova kultura in smisel za humor dokaj drugačna, da ne omenjam fraze »izgubljeno s prevodom«. Tako smo bili primorani čisto na novo spisati vse scenarije. Za neko idejno zasnovo smo obdržali le osebnostne značilnosti glavnega lika in ambijente v katerih se je pojavljal. Tudi to smo potem spontano po občutku priredili. Nato smo z naročnikom dorekli mediaplan predvajanja serije.

Vzorčen scenarij zaporedna številka 10:

Okvirni scenarij Satan in Lovec:

Delovni naslov: Rajko Lucifer – Luci 10: v narodnem parku in Lovec (original track 34)

Igralci: Satan (S) – glavni protagonist, lovec (L) – Italijan, ki strelja v zaščitenem parku.

Gong – intro:

S: Danes, danes je konec vseh dni,  tukaj v Triglavskem narodnem
parku), bom izpeljal svoj peklenski plan (strel z odbojem – vložek
Lovca)… hej, nehajte streljat!!!
(začne z grozilnim glasom, namenom  in frazo kot zmeraj, sliši strel in se prestraši)

L (vložek Lovca): La Bella Slovenia
(v ozadju lovec »na glas« uživa)

L: Eeee scusi mamma mia, eee ke sem mislo da nisi persona eee človek!
(neumen lovec ima namen ustrelit bilo kaj, samo da je trofeja. Govori v popačeni slovenščini/«italijanščini« in se opravičuje)

S: Hahaha! Seveda nisem človek (strel z odbojem ga prekine), heeeej.. jaz sem Satan in ti raje ne streljaj na mene.
(presenečen, a samozavesten Satan, ki med strelom nanj opozarja Lovca)

L: A si e tu na lista di zaščitena vrsta?
(neumen lovec se hoče prepričat in se spusti v debato s Satanom)

S: Aaa…, ne? (strel z odbojem), uff… hej pa kaj misliš kdo stoji pred tabo?
(prestrašen od ponovnega strela in sprašuje lovca)

L: Io mislim ke si gamso!
(lovec nedolžno odgovarja)

S: Gams? Jaz da sem gams???! (streljanje z odboji – večkrat)…, hej nehaj streljat, kaj je s tabo??!!
(vidi, da je lovec odločen in neumen, se še bolj prestraši)

L: Ma ke? E ko si priznal ke si gamso…

S: (streljaji z odboji) Jaz, uu, aaa,… na pomooooč naj mi nekdo pomagaaa!!!
(obup Satana, prične begat in želi zbežat)

L: Eso mora biti Gamso, samo Gamso e so stupido ke ne vidi preprosta past…
(smiselna pavza)

S: Past! Kako paaaaaaaaaassssssttttt?? (V fade)
(začudenje Satana, nato eksplodira bomba, mina)

L: Heeeheeehheeee ti roso stupido gamsi… Perke vedno stopi na mina?!
(zadovoljen Lovec)

Izdelovanje oziroma pisanje scenarijev je potekalo timsko v pogledu osnovnih izhodišč, posamezno glede pisanja dialogov in kateremu je kakšna zgodbica bolj ležala, nato pa spet timski razvoj nadaljnjega potenciala posamezne zgodbe in njena dokončna dodelava.
Po potrjenih scenarijih in manjših popravkih smo se lotili razdeljevanja nalog; v glavni producentski zasedbi smo bili trije, ki smo si medsebojno razporedili naloge, glede na individualne sposobnosti in izkušnje.

Vmes smo že lahko predvideli različne vloge morebitnih igralcev, zaradi budgeta smo uporabljali naturščke, kar se je izkazalo občasno kot zaustavljanje produkcijskega procesa. Mnogo energije je bilo tudi potrebno pri uskladitvi prostih terminov igralcev in zasedenosti snemalnega studia. To se je včasih koregiralo sproti.

Kako se je delalo nekoč?
Klasična radijska igra se je včasih ustvarjala v drugačnih snemalnicah kakor se danes. Le-te so imele mrtev del in živi del (live end – dead end), medsebojno pregrajena s težko gledališko zaveso. Tako so lahko nekatere stvari snemali v mrtvem, kjer so potrebovali suh vokal (brez odmeva), v živem delu pa so lahko igrali tako, da se je slišal efekt zaprtega prostora  – sobe (odboji od sten prostora). Dandanes obstajajo umetni digitalni efekti, ki se lahko dodajajo naknadno ali sproti, ne da bi moral biti prostor živ, mora pa vsekakor biti zadušen – mrtev.

Včasih so tudi uprizarjali efekte v živo. Recimo skozi neko dramsko radijsko igro se pojavlja potreba po zvočnih efektih, kot so npr: hoja po parketu s petami, avtomobilska troblja, streli iz puške, naglo zaviranje avtomobila, policijska sirena, loputanje z vrati,… Teh efektov je lahko neskončno in takrat so bili igralci in animatorji tako izverzirani, da so te efekte poustvarjali v živo s posebnimi pripomočki, nekateri so bili nadvse smešni in zapleteni.
Danes so te »žive« efekte nadomestili v naprej posneti efekti na digitalnih nosilcih oz. digitalne zvočne knjižnice, katere samo importiramo v sound editor program – urejevalnik zvočnih zapisov in jih postavimo kamor želimo oz. kot predvideva zgodba.

Slika 1: Sestavljanje posameznih posnetih segmentov v celoto –
zgodbo; primer montaže v računalniškem programu Adobe Audition 2.0.

Slika 1.: Sestavljanje posameznih posnetih segmentov v celoto

 

 
Slika 2.: Primer kontrolne sobe

Slika 2.: Primer kontrolne sobe kjer se sestavljajo posneti segmenti v celoto                    Vir: http://www.munro.co.uk/Projects/SystemZ/SystemZrear.htm – 23.8.2007

Ko smo uspeli posneti vse zgodbice oziroma nastope igralcev, smo že vmes pričeli z izbiro najboljših posnetkov in grobo montažo le-teh. Ko se je nekaj grobo posnetih  zgodbic že nabralo, smo istočasno pričeli izvajati tudi postprodukcijo. Torej smo imeli v določenem terminu odprte kar tri produkcijske faze. Tukaj je potrebna dodelana organizacija, predhodno strokovno znanje in zbranost kaj sploh počneš ter velika strpnost.

 

 Slika 3.: Igralci med snemanjem radijske igre »The War of the Worlds«

Slika 3.: Igralci med snemanjem radijske igre »The War of the Worlds« leta 1938
Vir: http://www.blog.speculist.com/archives/2006_02.html – 23.8.2007

 

Slika 4.: Orson Welles med snemanjem radijske igre »

Slika 4.: Orson Welles med snemanjem radijske igre » The War of the Worlds« leta 1938
Vir: http://www.blog.speculist.com/archives/2006_02.html – 23.8.2007

Tako smo v približno sedmih dneh v celoti posneli serijo dvajsetih kratkih radijsko prirejenih skečov, ki so bili popolnoma finalizirani in pripravljeni za predvajanje. V bistvu slaba polovica je bila avtomatično arhivirana in distribuirana naročniku že vmes med vsemi tremi produkcijskimi/ ustvarjalnimi procesi, saj nam je to omogočala tehnična opremljenost lastnega studia.

Predvajanje oziroma radiodifuzijo igranih skečev in nadzor nad tem je seveda opravljal naročnik – radijska postaja sama.

Kot trije primarni organizatorji in snovatelji, smo ves čas procesa izdelovanja serije, sami nadzirali porabo razpoložljivih sredstev.

Pri projektni nalogi sem opisal prakticiran organizacijski načrt, ki smo ga uporabljali pri dejanskem projektu. Le-ta je bil apliciran nekoliko bolj razkropljeno in izveden za več kot pol manj tukaj odobrenega proračuna. Tudi trajal je zaradi specifičnih zapletov nekoliko dlje – 22 delovnih dni (od teoretično predvidenih 16-tih dni).

V sledečih tabelah je prikazan:

  • »Terminski plan izvedbe projekta« – Tabela 1.
  • »Gantogram – časovnica poteka posameznih aktivnosti« – Tabela 2
  • »Finančni plan izvedbe projekta« – Tabela 3.
  • »Mediaplan predvajanja radijskih iger« – Tabela 4. in Tabela 5.

 

  • Projekt produkcije kratkih radijskih iger zaobjemal tako tehnično kot  organizatorsko/ produkcijsko dobro organiziranost.
  • Klasična radijska igra se je včasih ustvarjala v drugačnih snemalnicah
    kakor se danes. Imele so mrtev del in živi del (live end – dead
    end), medsebojno pregrajena s težko gledališko zaveso.
  • Efekte so včasih uprizarjali v živo. Danes so le te nadomestili v naprej posneti efekti na
    digitalnih nosilcih oz. digitalne zvočne knjižnice, katere
    importiramo v sound editor program – urejevalnik zvočnih zapisov in jih
    postavimo kamor predvideva zgodba.

Plani izvedbe projekta

Plani izvedbe projekta so terminski plan, finančni plan in mediaplan predvajanja serije radijskih iger. K terminskemu planu spada tudi “Gantogram”, ki je časovnica poteka posameznih aktivnosti.

  4 Terminski plan izvedbe projekta

 Tabela 1: Tabela 1.: osnovne aktivnosti in njihovi parametri pri izvedbi projekta

Tabela 1: osnovne aktivnosti in njihovi parametri pri izvedbi projekta

                                                                    Trajanje v tednih 1. mesec

 Tabela 2.: Gantogram celotnega projekta.

Tabela 2: Gantogram celotnega projekta. Skupno trajanje projekta je ocenjeno na 16   delovnih dni.

5 Finančni plan izvedbe projekta

Tabela 3.: Struktura stroškov po posameznih aktivnostih.

Tabela 3: Struktura stroškov po posameznih aktivnostih.

6 Mediaplan predvajanja serije radijskih iger

Tabela 4: Mediaplan predvajanja – pogled: mesec razdeljen na tedne

Tabela 4: Mediaplan predvajanja – pogled: mesec razdeljen na tedne

Tabela 5: Mediaplan predvajanja – pogled: teden razdeljen na posamezne dneve in ure

 

Tabela 5: Mediaplan predvajanja – pogled: teden razdeljen na posamezne dneve in ure

7 Povzetek

7. 1 Doseženi cilji dejanskega projekta

Izražena so povzeta osebna mnenja avtorja projektne naloge in soavtorja dejanskega projekta.

Sama rdeča nit oziroma poanta humorističnih skečov je izhajala iz lika samega – glavnega akterja, ki ni preveč domača podoba slovenskim poslušalcem tega specifičnega medija. Tudi sam lik kot tak, nudi velika in nepredvidljiva individualna pričakovanja. Čeprav odziv poslušalcev je bil hiter in močan a preveč devianten v obe smeri; pozitivno in negativno. Skratka nepredvidljivo.

S tem projektom smo vseeno dosegli veliko poslušanost radijske serije. Potrdili smo tudi staro ugotovitev; da so se izoblikovali tako »fani« kot prav tako nasprotniki, ki pa so serijo celo bolj redno poslušali, čeprav je niso odobravali.
Največji nasprotniki so bili prav »fani« oddaje konkurenčne radijske postaje, ki pa po mojem mnenju v principu temelji na »kuloarskih zgodbicah« in »huliganskem humorju«.
Tej radijski postaji – našemu naročniku se ta princip humorja (na srečo) ni ujemal z uredniško usmerjenostjo.
Interesantno je tudi to, da je v Ljubljani in okolici bila serija izjemno priljubljena nad pričakovanji, na Štajerskem pa po običajnih zmernih predvidevanjih.

Zaradi optimizacije stroškov se naročnik ni odločili za podaljšanje te serije, saj se je uredniška vizija medtem nekoliko prekrojila, zaradi splošnih medsebojnih odnosov komercialnih medijev in rivalstva med njimi.
Serija namreč ni bila mišljena kot edina promocijska aktivnost radijske postaje v določeni polletni programski shemi, ampak kot en segment nekoliko obširnejšega in dražjega projekta. Plan je bil verjetno predolgoročen in so ga nadomestili s konkurenčno primerljivim, cenejšim in seveda predvidljivejšim/ sigurnejšim.

Zaradi velikega odziva poslušalcev, pa nameravajo naročiti še druge tipe serij radijskih iger oz. skečov, le z drugačno tematsko zasnovo.

7. 2 Kaj smo se naučili

V Sloveniji je zaenkrat premalo posluha za tovrstne storitve, saj je to velik izdatek za radijske postaje, ki želijo minimalizirat stroške produkcije, ker je oglaševalski kolač za radijski prostor premajhen. Pravzaprav pa je tudi preveč lokalnih komercialnih radijskih postaj, ki si medsebojno odžirajo pokrovitelje, imajo pa prav zato premalo sredstev za kvaliteten radijski program. Torej imamo rekordno število radijskih postaj (glede na Evropo) z izjemno nekvalitetnim programom.

S podobnimi težavami so se (kot sem že omenjal) srečevali tudi drugje po Evropi, zato so šli v reorganizacijo programskih shem, država pa tudi ne dodeljuje prav vsakemu lastne frekvence. Dodelijo jo tistemu, ki lahko zadovoljujejo strožje pogoje glede strukture programa.

Na ta način se lahko enaka višina finančnih razpoložljivih namenskih sredstev iz radijskega oglaševalskega kolača razporedi na manjše število kvalitetnejših radijskih postaj kakor sedaj.
Upam, da se bomo tudi sami kaj naučili.

8 Viri in literatura

1 – knjiga: Gruden, Lučka: V zvočnem laboratoriju: Intimni dialog z nevidnim, Obzorja, Maribor, 2001.

2 – spletna stran: http://www.bbc.co.uk/worldservice/arts/features/howtowrite/radio.shtml – dne 23.8-2007 (How to write a Radio Play: BBC world Service).

3 – spletna stran: http://www.bbc.co.uk/drama/radio.shtml – – dne 23.8.2007 (The full guide to the finest dramas on BBC radio: Radio Drama).

4 – spletna stran: http://en.wikipedia.org/wiki/Radio_drama – 32.8.2007 (Radio drama: Wikipedia, The free encyclopedia).

5 – spletna stran: http://www.irdp.co.uk/index.htm – dne 23.8.2007 (Writing Radio Drama: Independent Radio Drama Productions).

6 – Citat: Mike Walker
Vir: http://www.bbc.co.uk/worldservice/arts/features/howtowrite/radio.shtml – dne 23.8.2007

8. 1 Slikovna oprema in tabele

1. Vzorčen scenarij radijske igre…………………………………………………………………………8

2. Slika 1.: primer montaže v računalniškem programu Adobe Audition 2.0……………………9

3. Slika 2.: Primer kontrolne sobe, kjer se sestavljajo posneti segmenti v celoto
Vir: http://www.munro.co.uk/Projects/SystemZ/SystemZrear.htm – 23.8.2007………………..10

4. Slika 3.: Igralci med snemanjem radijske igre »The War of the Worlds« leta 1938
Vir: http://www.blog.speculist.com/archives/2006_02.html – 23.8.2007………………………..10

5. Slika 4.: Orson Welles med snemanjem radijske igre »The War of the Worlds« leta 1938
Vir: http://www.blog.speculist.com/archives/2006_02.html – 23.8.2007 ……………………….11

5. Tabela 1.: Terminski plan izvedbe projekta……………………………………………………..12
6. Tabela 2.: Gantogram celotnega projekta………………………………………………………..13
7. Tabela 3.: Finančni plan izvedbe projekta………………………………………………………..14
8. Tabela 4.: Mediaplan predvajanja : mesec razdeljen na tedne……………………………….15
9. Tabela 5.: Mediaplan predvajanja: teden razdeljen na posamezne dneve/ ure…………..15

  • Terminski plan: v tem planu so zajete osnovne aktivnosti in njihovi parametri pri izvedbi projekta, ter skupno trajanje projekta.
  • “Gantogram” – časovnica poteka posameznih aktivnosti
  • Finančni plan: struktura stroškov po posameznih aktivnostih.
  • Mediaplan predvajanja serije radijskih iger

 

DELI
Prejšnji članekRazstava fotografij - od posnetka do razstave
Naslednji članekPriprava radijskega intervjuja

Nenad Patkovič je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.