Načrtovanje oddaje

Po komunikacijskem načrtu, ki ga imenujemo sinopis, sledi izdelava scenarija. Scenarij je obširna literarna predloga bodočega filma. Je s pravo mero razumnosti opisano vse, kar naj bi bilo v končnem izdelku videti in slišati.

1 Uvod

Zgodovina ali redko histórija je ena od znanosti in raziskuje človeško vedenje skozi čas.
»Zgodovino pišejo najprej zmagovalci, potem poraženci in na koncu nepristranski sodniki.« (Mirko Javornik, Pripisek dnevom http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Zgodovina, 25.11.2007)
V predstavitveni nalogi orišem praktično nastajanje televizijske oddaje Skozi čas, od ideje do končne izdelave. Oddaja je v celoti izdelana z minimalnimi stroški produkcije; uporabljeni so izključno arhivski materiali, produkcijska ekipa je maloštevilčna (avtor besedil jih tudi prebere, montažer opravi vlogo scenarista, režiserja in montažerja).

2 Špica

2.1 Kaj je špica in njen pomen

Vsaka stvaritev roman, zgodba, članek, pesem, skladba ali likovno delo ima svoj naslov, pa četudi je ta »Brez naslova«. Tako je tudi v svetu filma in televizije, kjer imajo tudi naslovi svojo vizualno in glasbeno podlago in ta nas popelje v vsebino.

2. 1. 1 Filmska špica

Filmi se pričnejo s kratkim uvodom, ki nas počasi ali silovito zapelje v vrtinec filmske zgodbe, v film. Uvod v katerem se predstavi jedro filma ali glavna tema, t.i. cold open, je ponavadi podkrepljen s tematsko glasbo filma. Temu sledi špica – title sequence, ki se konča z napisi, kot so imena pomembnejših članov ekipe (producent, režiser, glavni igralci, …) in naslovom filma – opening credit. Uvodne špice so ponavadi spektakularne, vpadljive, preproste, odvisno od žanra, ki mu podlegajo, navadno grafično in oblikovno podkrepljene z likovnimi elementi in maksimalno dovršene, saj je njihova glavna naloga, da pritegnejo filmsko publiko.

2. 1. 2 Špice televizijskih filmov

Pri televizijskih filmih, ki so predvajani kot serije tedensko ali vsak dan, so ponavadi pred špico filma »teaserji«. To je lahko šokanten, bizaren, presenetljiv, skrivnosten dogodek, ki postavimo pred začetek zgodbe ali napovedni niz, ki vnaprej prikaže kratke izreze in udarne prizore iz dogajanja, ki bo sledilo. Je klasični psihološki moment, ki vzpodbudi radovednost gledalca in ga zadrži. Lahko vsebuje tudi inserte poprejšnih nekaj serij ali nadaljevanj.

2. 1. 3 Špice televizijskih oddaj

Televizijske oddaje pa imajo na začetku le uvodno špico oddaje, brez uvodnega teaserja.
Na njej se izpiše naslov oddaje. Lahko pa je narejena namensko in podložena s prepoznavno glavno temo glasbe, ki je del oddaje.

Uvodna špica pri televizijski oddaji predstavlja osnovo celotne grafične podobe oddaje, ki
je sestavljena iz:

  • uvodne špice
  • ločila (jingle)
  • napisa (telop)
  • zaključne špice (boben)

Dolžina uvodne špice pri televizijski oddaji se giblje od 15 do 30 sekund, pri filmih pa je lahko tudi daljša.

3 Sinopsis in scenarij

3. 1 Sinopsis

Sinopsis je v glavnih potezah izdelan dramaturški načrt bodočega filma:

  • določa like in značaje (kdo ali kaj nastopa),
  • nakazuje potek zgodbe (kaj se dogaja),
  • poudarjene konflikte in zaplete,
  • značilnosti atmosfere in ambienta (kje se kaj dogaja),
  • ter podaja načrt dramaturške zgradbe (dramaturški klimaks)..

Temelji na kratkem zapisu ideje ali zamisli, ki jo predstavi ustvarjalec in predstavlja
osnovo za izdelavo scenarija, je torej komunikacijski načrt.

3.1.1 Vzorec za sinopsis

  • Žurnalistične zvrsti, kratki prispevki v obzornikih, dnavnikih, dokumentarni program
I. Vsebina in namen oddaje Kratek opis
  Besedilo: uvod, vprašanja, komentar
II. Kdo v oddaji sodeluje Voditelj (novinar)
Zunanji sodelavci (osebni podatki)
III. Kako se oddaja snema Elektronsko/filmsko
Standardni svetlobni park
Dopolnilni slikovni viri: Arhiv (podatki o tem, kje ga najdemo in v
kakšnem formatu)
Trik, grafika, foto, dia, prevajanje,
podnaslavljanje
Zvok: Arhiv (podatki o tem, kje ga najdemo in v
kakšnem formatu)
Trik, grafika, foto, dia, prevajanje,
podnaslavljanje
IV.
Kje se oddaja snema
Studio/ext/int
V. Kdaj se oddaja snem Dan/noč
Datum snemanja, ura snemanja;
Koliko časa traja dogodek in snemanje
VII. Obdelava Slika: nestandardni filmski trak, dodatki za
elektronske kamere, tračnice, vozički,
podstavki, nestandardni svetlobni park
VII. Obdelava Elektronska montaža, filmska montaža,
sinhronizacija, presnemavanje –
predviden čas!
VIII. Predvajanje, prodaja, arhiviranje  

3. 2 Scenarij

Scenarij je obširna literarna predloga bodočega filma, izdelana na osnovi sinposisa. Je s pravo mero razumnosti opisano vse, kar naj bi bilo v končnem izdelku videti in slišati. Pisan je slikovito, vedno v sedanjiku ter tretji osebi.

3. 2. 1 Vzorec za scenarij

Smiselno razširjen iz vzorca za sinopsi

  • Naslov in avtor dela; prevajalec, pisec izvirne glasbe, koreograf, dirigent; Seznam nastopajočih / vlog – karakteristike: starost, poklic,…; Seznam snemalnih mest: opis, letni / dnevni čas, vreme, pomembni rekviziti
Na levi polovici formata A4 opis vsega, kar je videti (VIDEO)

  • Zaporedna številka sekvence

  • Kraj dogajanja, čas dogajanja

  • Dolžine sekvenc

  • Opis prostora dogajanja

  • Opis dogajanja, dejanja izvajalcev

  • Grafike, napisi

  • Triki, maske, odtemnitve, zatemnitve, prelivi, luči, pirotehnika

  • Arhivski posntki – film / MGS

Na desni polovici formata A4 opis vsega, kar je slišati (AVDIO)

  • Celotno besedilo: živo, off, plbck,
  • Vstopi in izzveni glasbe
  • Vstopi in izzveni šumov

Pri glasbenih in baletnih oddajah:

  • partiture, note

o opisni ali grafični zapisi koreografij (Košir, 1992, str. 14

4 Produkcija oddaje Skozi čas

  • Osnovni koncept oddaje

Osnovni koncept je pripravil avtor vsebine in urednik oddaje, Dušan Tomažič. Pri tem se je zgledoval po oddaji enakega tipa na Hrvaški radioteleviziji (Kalendar). Pri tem je oblikovni del prepustil meni. 10 – minutna rubrika imenovana Skozi čas, naj bi po vzoru oddaj tipa Na današnji dan predstavila pomembne osebnosti iz zgodovine človeštva, prav tako pa naj bi opozorila na ključne dogodke v svetovni zgodovini. V rubriki bi predstavili tudi uspešne Slovence in za nas najpomembnejše dogodke. Za avtentično podobo rubrik bi bilo potrebno iz osrednjega arhiva v Ljubljani pridobiti posnetke, ki so nastali v produkciji RTV Slovenija, del slikovnega materiala naj bi poiskali v arhivu regionalnega RTV centra Maribor. Tam, kjer ni mogoče zagotoviti “žive slike” je potrebno iz ustrezne literature in s pomočjo svetovnega spleta poiskati ustrezne materiale, za dogodke in ljudi iz Slovenije, pa kolikor je le mogoče zagotoviti dodatna snemanja na terenu. Rubrike bi bile koncipirane tako, da bi najprej predstavljale osebnosti in nato še dogodke.« (Tomažič, 2005).

 

Uvodna špica pri televizijski oddaji je sestavljena iz:

  • uvodne špice
  • ločila (jingle)
  • napisa (telop)
  • zaključne špice (boben)

Zasnova in montaža oddaje

Zasnova oddaje se začne z špico, ki je izdelana na podlagi scenarija. Prav tako moramo zasnovati grafično podlogo oddaje in koncept sestavljanja oddaje. Z montažo uredimo posneta gradiva v filmsko celoto. 

5 Zasnova celostne podobe oddaje

Na osnovi sinopsisa sem zasnoval nekaj smernic celotne podobe, nekakšen scenarij.

  • Oddaja bazira na času: najprikladnejši simbol časa je ura; ura v brezkončnem prostoru.
  • Intenziteta dogodkov skozi zgodovino ni linearna: barvne ploskve, ki prehitevajo ena drugo.
  • Osebnosti in dogodki: več portretov znanih osebnosti potuje skozi
    sliko ( Leonardo da Vinci, Isaac Newton, Nikola Tesla, Albert Einstein,
    …). Zvrsti se več ahivskih posnetkov pomembnejših dogodkov (vojne,
    polet na luno, umetna oploditev, …)
  • Naslov oddaje in datum: izbira tipografije črk – čitljive, ne stare, ne moderne
  • Glasba: ritmična, monotona.
  • Barve: monokromatske.
  • Video efekti: samo za prehod iz ene teme na drugo (wipe – sliko
    »pripeljemo in odpeljemo«) Poudarjeno naj bo gibanje vseh elementov
    grafične podobe.

5. 1 Zasnova špice

Na podlagi scenarija sem izdelal nekaj skic, neke vrste snemalno knjigo.

 

Slika 1: Skica kadra špica za TV oddajo

Začetek oddaje. Tri ure se gibljejo, prepletajo v brezmejnem prostoru
in se približujejo gledalcu. Monokromatskost popestim s horizontalo
gibajočimi, prehitevajočimi se barvnimi ploskvami.

Slika 2: Skica prehoda iz grafičnega okolja v realno sliko

Slika 1: Skica prehoda iz grafičnega okolja v realno sliko

Slika 2: Skica prehoda iz grafičnega okolja v realno sliko

 

Ure se prelijejo v preplet dogodkov. Portreti pomembnih osebnosti se vrstijo ob spodnjem robu ekrana.

Slika 3: Skica prikaza naslova oddaje

 

Slika 3: Skica prikaza naslova oddaje

Na ekranu ostanejo samo prepletajoči se  krogi (ure) in prehitevajoče se barvne ploskve, pojavi se napis »Skozi čas« in datum

5.1.1 Zasnova grafične podloge oddaje

Ker sem bil pri oddaji precej omejen s slikovnim materialom (za dogodke
pred 20. stol. težko najdeš primeren arhivski material), sem moral
računati na to, da bodo nekatere slike slabše kakovosti (manjše
resolucije od televizijskega ekrana). Za nekatere teme je bil kot vir
na voljo le internet. Povečava slik z manjšo resolucijo na resolucijo
ekrana (720×576) ni sprejemljiva, ker bi preveč izgubile na kvaliteti.
Zato je bilo potrebno grafično ozadje, da zapolni ostali del ekrana.

Prepletajoči se krogi, prehitevajoče se barvne ploskve, podloga za naslovno sliko teme, letnico in imena.

Slika 4: Skica prikaza teme oddaje

Slika 4: Skica prikaza teme oddaje

5. 1. 2 Zasnova koncepta sestavljanja oddaje

Celotna oddaja naj bi trajala od 8 do 10 minut. Čas za montažo
sedmih oddaj pa omejen na 4 termine po 7 ur. Ker je v čas montaže
všteto tudi iskanje in dodelava mirujočih slik ter zbiranje in
digitalizacija video materiala, je ostalo za montažo zelo malo časa.
Zato je bilo potrebno osnovo oddaje pripraviti kar se da preprosto, kar
bi optimaliziralo produkcijo oddaje. Produkcijo oddaje prenesti
takorekoč na tekoči trak.

5. 2 Montaža

Montaža je ureditev posnetega gradiva v filmsko celoto. V tehničnem smislu je to lepljenje
in združevanje posnetkov v nepretrgan filmski trak. V vsebinskem pomenu pa montaža
združuje posnetke v celoto tako, da so posneta dogajanja v logičnem zaporedju povezana v
pripoved.

V montaži združene posnetke gledalec sprejema na ta način, da drugi posnetek doživlja kot
posledico prvega. Na osnovi teh povezav ugotavlja njune medsebojne odnose.

Dva posnetka se lahko med seboj povežeta na več načinov.
Najpogostejši prehodi so rez, preliv, zatemnitev, odtemnitev. (Borčič,
1990, str.49)

5. 2. 1 Nelinearna montaža

Je zvrst elektronske montaže z uporabo računalnikov, ki ponujajo
možnost hitrega pristopa do kateregakoli gradiva, ki je shranjen v
spominu. Prednost takega dela je prihranek časa in bolj poceni delo,
največja prednost pa je v tem, da pozneje v spomin računalnika lahko
vnesemo katerekoli spremembe le z vnosom naslovov oz. kod posameznih
kadrov. Med procesom lahko določimo tudi vse prehode: zatemnitev,
odtemnitev, prelive, … Lahko naredimo in ohranimo več različic
zmontiranih sekvenc, ki jih pozneje primerjamo. Nelinearna montaža sodi
v najsodobnejšo tehnologijo postprodukcije. Poleg slike lahko popolnoma
neodvisno montiramo še več zvočnih zapisov, sliko pa lahko obogatimo z
najrazličnejšimi video efekti. (Čučkov, 2006, str. 35)

5. 2. 2 Montaža špice

Slika 5: Prikaz aplikacije za 3D oblikovanje in animiranje

Slika 5: Prikaz aplikacije za 3D oblikovanje in animiranje

Najprej sem se lotil izdelave ur in barvnih ploskev. V programu za
izdelavo 3D objektov sem skonstruiral ure in transparentne barvne
ploskve, jim določil gibanje, postavil luči in gibanje kamere ter
ustvaril animacijo za špico (slika 5).

 

 

 

 

 

 

 

V programu za obdelavo mirujočih slik sem pripravil niz portretov
znanih osebnosti ter pripravil podlogo za naslovno sliko teme, letnico
in ime.(slika 6).

Slika 6: Prikaz aplikacije za obdelavo statičnih posnetkov

Slika 6: Prikaz aplikacije za obdelavo statičnih posnetkov

V programu za obdelavo glasbe, sem zmontiral naslovno glasbo in glasbo za podlago celotne oddaje.(slika 7) V nelinearni montaži sem zmontiral več filmov iz arhivskega materiala.
Vnesel sem 3d animacijo, mirujoče slike in glasbo. S pomočjo mask in
video efektov sem združil vse naštete elemente v celoto in dodal
napise. (slika 8)

Slika 7: Prikaz aplikacije za obdelavo tonskih posnetkov

Slika 7: Prikaz aplikacije za obdelavo tonskih posnetkov

Slika 8: Programska oprema za izdelavo grafične podobe

Slika 8: Programska oprema za izdelavo grafične podobe

5. 2. 3 Izdelava grafične podloge

Grafično podlogo sem si zamislil kot logično nadaljevanje špice.
Zato sem uporabil zgolj nekaj elementov, vključenih v špico, ki pa sem
jih sestavil po sistemu zanke (loop) v 10 minutno sekvenco (z možnostjo
podaljševanja v neskončnost)

5. 2. 4 Montaža celotne oddaje

Za montažo celotne oddaje sem uporabljal nelinearno montažo (slika
9). Bralca sta prebrala tekst v tonskem studiju, katerega sem kasneje
po interni računalniški mreži importiral v program za montažo. S
pomočjo teksta sem zbral potrebno gradivo. Digitaliziral sem arhivski
video material iz beta trakov in v programu za obdelavo slik pripravil
mirujoče slike in napise. Najprej sem na časovnico (timeline) položil
špico in podlogo v dolžini 10 minut. Nato sem podložil prebrani tekst
(off) in ga razčlenil po temah. Moral sem upoštevati časovno omejitev,
ki jo je narekovalo dnevno uredništvo programa. Nekatere tekste sem
skrajšal, pri drugih sem puščal daljše pavze, da se je dolžina celotne
oddaje gibala od 8 do 10 minut. Brani tekst in glasbeno podlogo sem
nivojsko uredil (stereo mix). Nato sem na tonsko podlogo položil
ustrezen video material, ga opremil z napisi in video efekti. Na koncu
oddaje sem dodal še spisek sodelujočih (boben). Običajno sem montiral
tri oddaje na eni časovnici. Ker je tudi oddaja Dobro jutro vsebovala
rubriko Skozi čas, sem moral 10 minutne oddaje skrajšati na dolžino 3.
minut in pol. Skopiral sem oddajo Skozi čas na drugo časovnico
(timeline) in po lastni presoji izločil teme, ki niso sodile v koncept
oddaje Dobro jutro.

Slika 9: Programska oprema za montažo in finaliziranje TV oddaje

Slika 9: Programska oprema za montažo in finaliziranje TV oddaje

Ko so bile oddaje tehnično zaključene (finalizirane), sem jih presnel
na kaseto Beta SP. Kaseto sem natančno opremil s podatki o datumu,
trajanju in kje na traku se nahaja posamezna oddaja (TC – timecode).
Oddaje sem nato po linku poslal v Ljubljano, kjer so jih (in jih še
zmeraj) predvajali na drugem programu nacionalne televizije.. Po
končanem pošiljanju sem kaseto odnesel še v dnevno režijo našega
regionalnega televizijskega programa TeleM, kjer jih še vedno
predvajajo.

6 Zaključek

Kljub temu, da se takšnega dela moraš lotiti s konceptom, se pogosto
zgodi, da se pod vplivom tehnike zadeva razvija v drugo smer, kot si jo
v začetku postaviš. To je posledica pogojev, ki jih narekujejo različne
omejitve (časovna, finančna, tehnična, pa tudi pomanjkanje teoretičnega
znanja). Večinoma se takšnih projektov v produkcijskih hišah lotevajo
timsko (režiser, scenarist, grafik, skladatelj, tonski mojster, nčrtna
– ciljana snemanja za potrebe projekta,…), ki doprinesejo h
kompleksnejšemu izrazu in večji kvaliteti končnega izdelka. Tokrat pa
je bilo potrebno projekt izvesti z minimalnimi sredstvi, ki so
narekovala čim manj vključenih izvajalcev. Pri sami montaži posameznih
oddaj pa se je pojavljal tudi problem neprimernega ali pa celo
odsotnost arhivskega gradiva, problematične so tudi avtorske pravice.
Glede na to, da nacionalna televizija in regionalni TV program oddajo v
nespremenjeni obliki predvajata že nekaj let zaporedoma, bi veljalo
razmisliti o posodobitvi koncepta in celostne podobe oddaje. V
posodobljeni verziji bi si želel predvsem več žive slike – tako
dokumentarne kot igrano – dokumentarne, morda celo animacije, saj je
gibljiva slika bistvo televizije in filma.

7 Viri

  1. Borčič, Mirjana: Osnove filmske umetnosti, Mladinska knjiga, 1990
  2. Čučkov, Zlatjan: Osnove filmske in televizijske montaže, Izobraževalno področje Multimedija in novi mediji, RTV Slovenija, 2006
  3. Košir, Igor: Televizijski vademecum, Univerza v Ljubljani, 1992
  4. Tomažič, Dušan: Prijava projekta, Maribor, 2005
  5. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Zgodovina (20.11.2007) (Zgodovina, Wikipedij, prosta enciklopedija)
  6. http://en.wikipedia.org/wiki/Cold_open (20.11.2007) (Cold open: Wikipedia, free encyclopedia)
  7. http://en.wikipedia.org/wiki/Opening_credits (20.11.2007) (Opening credits: Wikipedia, free encyclopedia)
  8. http://en.wikipedia.org/wiki/Title_sequence(20.11.2007) (Title sequence: Wikipedia, free encyclopedia)
  • Monaža

V tehničnem smislu je to lepljenje in združevanje posnetkov v nepretrgan filmski trak. V vsebinskem pomenu pa montaža združuje posnetke v celoto tako, da so posneta dogajanja v logičnem zaporedju povezana v pripoved.

  • Nelinearna montaža:

Je zvrst elektronske montaže z uporabo računalnikov, ki ponujajo
možnost hitrega pristopa do kateregakoli gradiva, ki je shranjen v
spominu.

DELI
Prejšnji članekFotografija - Foto Studio
Naslednji članekPriprava jutranjega radijskega programa

Igor Purnat je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2007/2008.