Kako je nastal radio marš

Marš je bil ustanovljen v okviru mladinskega gibanja, ki je delovalo
znotraj Mladinskega centra v osemdestih letih prejšnjega stoletja.
Nastal je kot potreba po mladinskem radiu, ki bo predstavljal možnosti
svobodnega medijskega ustvarjanja in predstavljanja drugačne
(alternativne) glasbe.

1. Uvod

Slika 1: Logo radia Marš

Slika 1: Logo radia Marš                                  

V seminarski nalogi bom na kratko predstavil zgodovino mariborskega
radia študent (v nadaljevanju MARŠ). Opisal sem najosnovnejšo tehnično
opremo radijskega studija za izvajanje programa, radijsko ekipo,
programsko shemo jutranjega programa in pa seveda projekt ki smo ga
poimenovali »MARŠ NA LENT«. V nalologi bom opisal dela tonskega tehnika
in konkretne pridobljene izkušnje, ki sem jih pridobil pri izvajanju
moderiranega programa tako iz radijskega kot tudi iz inproviziranega
studia (na Lentu).

2. Mariborski radio Študent nekoč in danes

Marš je lokalen, nekomercialen, študentski in skupnostni radijski medij. Začetki njegovega delovanja segajo v leto 1990, ideje o ustanovitvi pa se rojevajo šest let prej.
Marš je bil ustanovljen v okviru mladinskega gibanja, ki je delovalo znotraj Mladinskega centra v osemdestih letih prejšnjega stoletja. Nastal je kot potreba po mladinskem radiu, ki bo predstavljal možnosti svobodnega medijskega ustvarjanja in predstavljanja drugačne (alternativne) glasbe. Vse tisto, kar je bilo na drugih takratnih radiih onemogočeno.
Marš je danes urejena organizacija (zavod), ki ima jasno definirano ustanoviteljstvo, ki ima sistemsko urejeno osnovno financiranje, tehnično opremo za pripravo in izvedbo programa, urejen poslovni prostor, ki omogoča sodelavcem kvalitetno opravlanje dela, ima ekipo in pa seveda frekfenco za radiofuzno oddajanje.

3. Potrebna oprema za izvedbo programa

Razvoj računlniške tehnologije v zadnjih desetih letih je vplival na razvoj tehnične radijske opreme. Računalnik postane nepogrešljivo orodje saj ga uporabljajo novinarji za pisanje svojih prispekov, uporablja se tudi v studijih, kjer računalniški programi predvajajo glasbo in druge zvočne posnetke, skrbijo za prelive med njimi in pa seveda za za zbiranje informacij (internet). V računalnikih je spravljena glasbena arhiva ali fonoteka, ter že izvedeni program.
Veliko nalog, ki jih je v preteklosti opravljala drugačna tehnologija, od analognih mehanskih magnetofonov, pisalnih strojev in seveda ljudje sami, so prevzeli računalniki, ki omogočajo kvalitetno in z manjšimi stroški pogojeno delovanje radijskih postaj, ljudem, ki ustvarjajo na radiu pa lajšajo njihovo delo in nenazadnje zmanjšujejo možnost napak, ki bi lahko zmotile izvedbo programa in delovanje radia. V nadaljevanju bom naštel najosnovnejšo tehnično opremo za izvedbo programa.

3.1. Mikrofon

Program je sestavljen iz glasbe in govora, zato je mikrofon vitalni del opreme vsakega radijskega studia. Je naprava za pretvarjanje zvočnih nihanj v električno napetost, ki je namenjen zajemanju zvoka. Je nepogrešljiv pri izvedbi govornega dela programa.

Mikrofoni ki se razlikujejo po načinu izdelave in delovanja so najbolj razširjeni dinamični mikrofoni z gibljivo tuljavo. Ta vrsta mikrofonov je nepogrešljiva kajti uporablja se lahko zunaj studia, v vetrovnem okolju, lahko je majhnih dimenzij. Pri uporabi dinamičnega mikrofona je priporočljiva razdalija govorca 15 do 30 cm od sprednje strani naprave.

3.2. Studijski prostor

Izolacija radiskih studijev je zelo pomembna pred zunanjimi vplivi in notranjim zvočnim delovanjem, ki povzroča neprijetne odmeve in kvari celotno zvočno podobo. Načrtovalci studijev morajo vedeti fizične zakonitosti o valovanju zvoka in se odločiti za pravilno obdelavo sten in tal z materiali, ki omogočajo pravilno razmerje med absorcijo in  razširjevanjem zvoka v prostoru. Proizvajalci ponujajo paleto različnih materialov od tekstilne, lesene, PVC do gips plošč, ki so lahko perforirane, nabrazdane oziroma so v obliki piramid različne velikosti.

3.3. Mešalna (radiodifuzna) miza

Mešalna miza predstavlja nekakšen zvočni laboratorij. Namenjena je zbiranju najrazličnejših zvokovnih vsebin, ki prihajajo iz mikrofonov, računalniških trdih diskov, gramofonov in drugih zvokovnih izvorov. Te zvokovne izvore meša v primernih razmerjih ter nato združi v obliki električnega signala.

Radiodifuzne ali oddajne mize so narejene tako da od uporabnika zahtevajo le nekaj najosnovnejših funkcij, kot so pravočasno aktiviranje posameznih zvokovnih izvorov ki jih želi poslati v eter.

Mešalna miza je sestavljena iz posameznih modulov (kanalov). Eden od nepogrešljivh modulov je tako imenovan telefonski modul, ki nam služi za priklop konponenete imenovane telefonski hibrid.

Od potreb vsake radijske postaje in od programa, ki je na sporedu je odvisno kolikov kanalov bo potrebovala za izvajanje programa. Tako imamo mešalne mize z 6 ali 32 kanali in več pri izvedbah za velike radiske postaje, s katerimi je mogoče iz kontrolne sobe nadzorovati več studiev hkrati.

V vsakem modulu imamo vgrajeno lučko (peak), ki nas opozori da se nahajamo v območju nevarnosti prekoračitve moči signala. Na sami mešalni mizi zelo pomeben merilni instrumen glasnosti signala VU (volume unit) meter. Optimalna kvaliteta zvoka se giblje v vrednostih od -6 in -4, kar pomeni da ne bo prenizek (pretih) ali previsok (preglasen).

3.4. Zvokovni izvori

Naštel bom nekaj osnovnih zvokovnih izvorov, ki sem jih uporabljal pri svojem delu:

  • Računalnik (programska oprema REDOX)
  • CD Player
  • Gramofon

4. Radijska ekipa

Ustvarjalci programa radia MARŠ so:

  • glavni in odgovorni urednik – usmerja celotno programsko ekipo
  • glasbeni urednik – načrtuje in izvaja uredniško politiko; je dober poznavalec glasbe
  • novinar – skrbi za informativni program, dosti krat je moderator in novinar ista oseba
  • moderator – prestavlja osnovno vez med radijsko postajo in poslušalci
  • tonski tehnik – .rokuje s tehnično opremo

5. Programska shema radia »MARŠ«

5.1 Oddaje

Ponedeljek
18.00h – 20.00h Hip-hop baza (glasbena oddaja)
20.00h – 22.00h Ultrazvočne erozije (lestvica MARŠ/ponovitev)
22.00h – 23.00h Neslišno (glasbena oddaja)
Torek
19.00h – 20.00h Jahmekaman (glasbena oddaja)
20.00h – 21.00h Prokleta avlija (oddaja v tujem jeziku)
21.00h – 22.00h MARŠ plastika (predstavitev albuma)
22.00h – 23.00h Glasbeni ciklon (glasbena oddaja)
23.00h – 24.00h Ah teorija (družbeno kritična oddaja)
Sreda
18.00h – 19.00h Filmsko vrtoglavo (oddaja o filmski umetnosti)
19.00h – 20.00h Zofijini ljubimci (oddaja o filozofiji)
20.00h – 21.00h Kabinet (družbeno kritična oddaja)
21.00h – 22.00h Hot wires (glasbena oddaja)
22.00h – 23.00h Metalogenetica (glasbena oddaja)
Četrtek
17.00h – 19.00h Brane Rončel na MARŠ (glasbena oddaja)
19.00h – 20.00h Alteria (glasbena oddaja/domači izvajalci)
20.00h – 21.00h Stari dobri rock (glasbena oddaja)
21.00h – 22.00h Soul supreme (glasbena oddaja)
22.00h – 23.00h Hip hop baza special (glasbena oddaja)
23.00h – 24.00h Smakci (humoristična oddaja/ponovitev)
Petek
17.00h – 18.00h Glasbena idilika (glasbena oddaja)
18.00h – 20.00h Ultrazvočne erozije (lestvica MARŠ)
20.00h – 21.00h Loungerie (glasbena oddaja)
21.00h – 24.00h Drugatron (glasbena oddaja/D.J.-i)
Sobota
20.00h – 23.00h Clubbing/Platnšpiler
Nedelja
15.00h – 16.00h Romic (tujejezična oddaja)
16.20h – 18.00h Radio M (tujejezična oddaja)
18.00h – 20.00h Romano krlo (tujejezična oddaja)
20.00h – 21.00h Smakci in prijatelji (humoristična oddaja)

5.2. Programska shema jutranjega programa

V tem poglajvu bom predstavil jutranjo programsko shemo in konkertno pridobljene izkušnje tonskega tehnika:

08.00h – 08.05h Vklop v jutranji/dopoldanski program
08.05h – 08.10h Glasba/moderacija
08.10h – 0815h Listamo Večer
08.15h – 08.50h Glasba/moderacija
08.50h – 08.55h Novice
09.00h – 09.05h Hit tedna
09.05h – 09.30h Glasba/moderacija
09.30h – 09.55h Bomba/napovednik dogodkov
10.00h – 10.30h Glasba/moderacija
10.30h – 10.35h Hit tedna
10.35h – 11.00h Glasba/moderacija
11.00h – 12.00h Info urica & glasbene novičke

Moje konkretne pridobljene izkušnje tonskega tehnika na študenskem radiu so:

  • Spoznanje dela tehnika in namen programa (nekomercialni, skupnostni radijski medij)
  • Fleksibilnost (DELO Z RAZLIČNIMI MODERATORJI), delati v timu, sprejemat kritike glavnega urednika
  • Pomoč pri oblikovanju glasbene opreme (glasbeni žanri); niso slišni
    na drugih radiskih postajah; spoznal sem razliko med nekomercialnimi in
    komercialnimi radiskimi postajami
  • Moderiran program z gosti (intervju)
  • Tehnik je prvi poslušalec, ki mora oceni kvalito zvoka in jo po
    potrebi popraviti (nivoji glasnosti, prelivi med skladbami)Tehnik in
    spiker delujeta v tandemu. V primeru težave si lahko en drugemu
    pomagata ohraniti dober program (poslušalec ne ve da je prišlo do
    improvizacije programa)
  • Skrbel za ponovitve informativnega jutranjega programa
  • Skrbel za vnašanje oddaj v prog. shemo, ki so posnete v naprej

Slika 2: Intervju z glasbenimi gosti

Slika 2: Intervju z glasbenimi gosti

6. Programska shema projekta »MARŠ NA LENTU«

Oddajane iz improviziranega studia na Lentu se je pričelo 27. junija
in je trajalo do 12. julija. Programska shema je bila prilagojena
progaramu Lenta. Vklop je bil ob 16.00 uri in je trajal do 22.00 ure.
Oddaje, ki so bile na sporedu, so se oddvijale kar iz improviziranega
studia, kajti narava dela nam ni omogočala, da bi lahko oddaje potekale
v živo iz radijskega studija, saj je bila vsa tehnična oprema za
izvajanje programa na Lentu.

6.1. Programska shema projekta

Na kratko bom predstavil program ki se je odvijal iz improviziranega studia na Lentu:

  • 16.00 – 16.10 Vklop v prilagojen program (napoved aktualnih dogodkov na Lentu)
  • 16.10 – 18.00 Glasba in moderacija (komadi bendov ki bodo nastopili na Lentu)
  • 18.00 – 19.30 Oddaje po programski shemi Marša19.30 – 22.00 Glasba
    in moderacija (Intervijuji z glasbeniki po presoji glasbenega urednika)

Pri odajanju radijskega programa iz improviziranega studija je
potrebno povedati, da je delo tonskega tehnika in spikerja
(moderatorja) oteženo. (improvizacija v primeru težav). Izurjenost
tehnikov in pa celotne ekipe je zelo pomembna.

Primer:

Glavni spiker je ostal brez glasu, zato mu je priskočil na pomoč glavni urednik in nadaljeval moderiran program.

Slika 3: Radijski tehnik v akciji

 Slika 4: Spiker v akciji
 Slika 3: Radijski tehnik v akciji  Slika 4: Spiker v akciji

7. Zaključek

Radio MARŠ je alternativni radio s svojimi idejami in načinom
medijske prezentacije, ki opravlja pomembno pedagoško funkcijo.
Temeljne ideje se nanašajo na populariziranje pravice do komuniciranja,
emancipatoričnega dostopa do medija, dvosmerne komunikacije in
upoštevanja marginalnih družbenih tokov oziroma predvsem tistih
posameznikov in skupin, ki jih uveljavljeni mediji zapostavljajo ali
jim sploh ne omogočajo možnosti udeležbe. (romske oddaje).

Alternativni radio izobražuje kadre kot so novinarji, glasbeni
opremljevalci, radijski tehniki itd., ki majo kasneje možnost
preizkusiti se v komercialnih medijih saj imajo pridobljenega veliko
znanja in izkušenj.

DELI
Prejšnji članekFotolik Celje d.o.o
Naslednji članekOptimizacija proizvodnega procesa žepnih robcev proizvodnega podjetja »X«

Matjaž Kaiser je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa medijska produkcija v šolskem letu 2007/2008.