Projekt prehoda TV produkcije iz »traku« na datotečni sistem

Medijska produkcija

Študent: Peter Hanzl

Peter Hanzl je diplomant Višje strokovne šole Academia Maribor, program Multimedija.. Pedstavljeno diplomsko delo je zagovarjala marca 2009.

PDF

Diplomsko delo Peter Hanzl

V današnjem času je pridobivanje informacij pomemben del v vsakodnevnem življenju vsakega posameznika. Veliko vlogo pri tem ima televizija, kot medij ki nam omogoča glasovno in slikovno predstavitev vsakodnevnega dogajanja doma in po svetu. In prav informativni program ima največji delež gledanosti. Zato je za ustvarjalce informativnih vsebin pomembno, da jih lahko gledalcem podajo čim bolj hitro in kvalitetno. Zaradi razvoja tehnologije je to v današnjem času mogoče in realno.

Zgodovina televizijske produkcije je vezana na olimpijske igre, sčasoma pa se je razširila na podajanje raznovrstnih vsebin. Razvoj tehnologije produkcije za potrebe informativnega programa, ki obsega največji delež gledanosti, je bil vezan na filmsko produkcijo. Ta način je bil neprimeren za tovrstni  program, zato se razvoj tehnologije na tem področju nadaljeval  – preko kamere, ki je sliko in zvok zapisovala na magnetni trak v analogni obliki, pa do današnjega računalniško podprtega sistema za obdelavo video posnetkov. Vse bolj zmogljivi računalniški sistemi nam omogočajo kvalitetnejše in hitrejše obdelovanje  produkcijskih vsebin.

V diplomskem delu sem analiziral dva načina produkcije, in sicer klasičen način produkcije ter produkcijo televizijskega programa v datotečni obliki. Predstavil sem načine snemanja, montaže, predvajanja in arhiviranja omenjenih načinov. Pomemben del je tudi vzdrževanje sistema. Naredil sem primerjavo obeh sistemov in dokazal, da ima produkcija televizijskega programa v datotečni obliki več prednosti v primerjavi s klasičnim načinom in je zato tudi primernejši način za produkcijo programa v prihodnosti.

Današnja moderna družba je odvisna od hitrih, podrobnih in zanesljivih informacij. Poti do teh informacij so zelo različne in v določenih primerih ne prav enostavne ter zmeraj dostopne. V ta namen so se razvili različni mediji, katerih osnovna dejavnost je distribucija informacij.

Med najbolj razširjenimi je poleg tiskanih medijev, radia in interneta tudi televizija. V vsebinski strukturi vsake pomembnejše televizijske hiše predstavlja informativni program najpomembnejši del produkcije lastnega programa.

Informativni program časovno zavzema le majhen del programskega časa, potrebuje pa velik del produkcijskih kapacitet. Velika potreba po produkcijskih kapacitetah nastane zaradi strnjenega načina podajanja informacij. Pri strnjenem načinu podajanja informacij je potrebno producirati veliko količino kratkih in vsebinsko dodelanih informacij.

K produkciji velike količine kratkih novic moramo dodati še eno oteževalno okoliščino, ki jo predstavlja čas. Ta faktor predstavlja pri informativnih vsebinah veliko vlogo, saj je zraven same informacije pomembna hitrost posredovanja informacije. Hitreje, kot podamo informacijo večje je zanimanje in s tem tudi njena vrednost.

Najhitrejši način distribucije informativnega programa je neposredni prenos s kraja dogodka. Pri tem načinu informacijo posredujemo brez obdelave in zakasnitve. Na ta način lahko posredujemo malo količino različnih informacij.

Drugo možnost nam ponuja snemanje velike količine dogodkov, obdelava in dodelava posnetkov in njihova distribucija v strnjeni obliki. Pridobimo pestrost informacij, izgubimo pa določeno količino časa.

Kvaliteta posnetkov in obdelave posnetkov pri informativnih vsebinah ni najpomembnejši dejavnik, a se kljub temu večina televizijskih hiš trudi ponujati vedno boljšo tehnično kvaliteto posnetkov ali vsaj vzdrževati kvaliteto.

S pomočjo tehničnih možnosti lahko krajšamo čas produkcije in distribucije informativnih vsebin.

Postopek  produkcije informativnega programa predstavljajo nasledni elementi:

  • Snemanje na terenu,
  • pregledovanje,
  • montaža,
  • dokončna obdelava,
  • distribucija,
  • arhiviranje.

Pri klasičnem načinu produkcije kvaliteta posnetkov pada z vsako stopnjo obdelave. Kvalitete posnetkov pada zaradi presnemavanja posnetkov, kar služi montaži in dodelavi posnetkov.

Poglavitna slabost klasičnega načina produkcije je omejena možnost uporabe posnetkov. Vsak posnetek lako uporablja le en uporabnik na enkrat. Posledica takšnega načina dela je izguba časa pri produkciji različnih informativnih vsebin.

Pri produkciji informativnih vsebin s pomočjo tehnologije, ki temelji na računalniški tehniki lahko obidemo določen del pomankljivosti pri klasičnem načinu. Datotečni način produkcije nam omogoča brezizgubno razmnoževanje in večuporabniško produkcijo informativnih vsebin. Računalniške datoteke lahko brezizgubno kopiramo in prenašamo med posameznimi produkcijskimi mesti.

Datotečni način produkcije nam ponuja tudi možnost izkoriščati dodatne načine distribucije televizijskih vsebin s pomočjo drugih medijev. Izkoristimo lahko internet kot način distribucije. Vsebine, ki jih produciramo s pomočjo računalniške tehnologije lahko z nekaj koraki preoblikujemo.

Denar, torej stroški in zaslužek so poglaviten del celotnega posla z informacijami.
Stroški produkcije informativnega programa zajemajo tudi nabavo in vzdrževanje tehnične opreme in potrošnega materiala, ki ga potrebujemo za produkcijo.

Razlika pri nabavnem strošku terenske kamere, ki shranjuje posnetke na magnetni trak ter kamero, ki shranjuje posnetke v datotečni obliki je minimalna. Stroški vzdrževanja so pa pri kameri, ki shranjuje posnetke v datotečni obliki bistveno nižji.

Pri montažnih enotah je nabavni strošek za eno montažno enoto klasičnega sistema nižji kot nabavni strošek montažnega sistema s centralnim diskovjem. Se pa cena le tega niža z količino dodanih montažnih enot.  K montažnim enotam moramo dodati še pregledovalna mesta, kar pa pomeni pri klasičnem načinu produkcije, ki se izvaja z magnetnim trakom, velik strošek. Pregledovalnica je pri datotečnem sistemu opremljena le z računalniško postajo, ki omogoča pregledovanje veliko različnih formatov.

Distribucijski sistemi na osnovi predvajanja iz magnetnega traku so na področju stroškov nabave manj intenzivni. Nastanejo pa veliki stroški dela pri uporabi le teh. Pri uporabi takšnega sistema nimamo veliko možnosti avtomatizacije.

Če primerjamo pozitivne in negativne lastnosti obeh sistemov, je izbira sistema odvisna od potrebnih kapacitet in načina produkcije. Računalniško podprta obdelava posnetkov je vedno boljša odločitev, saj lahko ohranimo tehnično kvaliteto posnetkov. K tej prednosti lahko prištejemo tudi cenovno prednost, v primeru, da ne uporabljamo skupnega diskovnega polja.

Diplomsko delo

PDF

Diplomsko delo Peter Hanzl

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X