O radijski produkciji

Radijska produkcija se razlikuje med tisto, ki jo oblikujejo v javnem RTV
zavodu in tisto, ki nastaja v regionalnih oz.
lokalnih komercialnih ali nekomercialnih radijskih postajah. 

1. Uvod

Univerzalnega modela za kvalitetno produkcijo radijskega programa pravzaprav ni, obstajajo pa različni modeli. Razlike so predvsem v načinu, tehnični opremi in tehnični izvedbi. V Sloveniji je zelo veliko radijskih postaj, a vsaka po svoje oblikuje radijsko produkcijo. Še posebej se radijska produkcija razlikuje med tisto, ki jo oblikujejo v javnem RTV zavodu (Radio Slovenija) in tisto, ki nastaja v regionalnih oz. lokalnih komercialnih ali nekomercialnih radijskih postajah.  

V seminarski nalogi se bom osredotočil na radijsko produkcijo Radia NET FM, ki oddaja svoj signal na frekvencah 99,8 in 100,2 Mhz.

Tehnično postavitev radia NET FM sem po posvetovanju z dobavitelji, praktičnih izkušnjah in prebiranju literature, skoraj v celoti postavil sam.

V prvem delu seminarske naloge bom tako predstavil začetke radijske produkcije Radia NET FM, v drugem delu se bom osredotočil na trenutno izvedbo radijskega programa, v zadnjem – tretjem delu (zaključek) pa bom predstavil vizijo, oziroma cilje v prihodnjem desetletju.

2. Splošno o radiu NETFM

Izdajatelj radijskega programa je družba Radio NET d.o.o.. Podjetje je bilo registrirano dne 1.12.1998. Ustanovitelj pa Stojan Auer. Sprva je družba Radio NET d.o.o. od Agencije za pošto in elektronske telekomunikacije (APEK) prejela začasno, poskusno dovoljenje na oddajni točki Maribor 2, Meljski hrib, z močjo 1500 W.

Radio NET FM ima status lokalne komercialne radijske postaje z območjem pokrivanja Maribor z okolico.

Zgodba o radiu NET FM se je tako pričela 1. februarja leta 1999 “točno opoldne”, ko se je radio oglasil prvič. Poskusni program (glasbo) smo oddajali vse do 15. septembra istega leta, potem so se začele priprave za reden program.

V skladu z v celoti izpeljanim postopkom za pridobitev rednega oddajanja, je Radio NET FM redni radijski program začel oddajati 23. decembra 1999 zvečer ob 20.uri. Ta dan tudi radijska hiša slavi kot rojstni dan “Radia NET FM”. 

Po poslušanosti (Mediana) je Radio NET FM že vrsto let druga najbolj poslušana komercialna radijska postaja v Mariboru in okolici. 

Programsko – tehnična izhodišča Radia NET FM

Izdajatelj programa mora pred pričetkom rednega oddajanja za katerega prejme dovoljenje, navesti namen izdajanja in temeljna programska izhodišča za delovanje radijske postaje. To je razvidno iz programske zasnove, v kateri je zapisano kakšen je program, razmerja med vsebinami, obseg oglaševalskih vsebin in lastne produkcije. Izdajatelj se mora držati tudi predpisov, ki jih določa Zakon o medijih.

V bistvu pa ločimo odprto in zaprto radijsko shemo. Odprta radijska shema pomeni svobodno oblikovan radijski program, ki je povsem nenačrtovan in odvisen od trenutnih oziroma dnevnih dogajanj. Zaprta ali klasična radijska shema radijskega programa pa pomeni, da je v programu vse do sekunde načrtovano že vnaprej. Radijska shema predvideva tudi, ali bo program zgrajen z živimi, neposrednimi elementi, ali bo v celoti posnet. Zato ločimo tudi žive in posnete radijske programe ter kombinacijo obeh omenjenih vrst radijskih programov.

Radio NET FM je privzel odprto radijsko shemo, njej pa prilagodil tehnično postavitev in celotno radijsko produkcijo.

3. Oddajniki radia NET FM

Radio NET FM danes oddaja svoj program na dveh lokacijah in dveh frekvencah. Prva – bazična frekvenca je na valovni dolžini 100,2 Mhz z oddajno točko Maribor 3, Celestrina.

Druga, dodatna frekvenca je bila iz strani APEKA dodeljena na podlagi Zakona o telekomunkacijah (ZTel-1) za pokrivanje ožjega dela centra Maribora na valovni dolžini 99,8 Mhz z oddajno točko Maribor 2, Meljski hrib.

3.1 Tehnični parametri Radia NET FM oddajne točke Celestrina, 100,2 Mhz

ODLOČBA O DODELITVI RADIJSKIH FREKVENC št. 655799

Slika 1

Slika 2

3.2 Tehnični parametri Radia NET FM oddajne točke Meljski hrib, 99,8 Mhz

ODLOČBA O DODELITVI RADIJSKIH FREKVENC št. 655799

Slika 3

Slika 4

4. Radijsko ustvarjanje

Ustvarjalci programa radia NET FM so:

  • odgovorni urednik,
  • glasbeni urednik,
  • novinar,
  • moderator,
  • tonski tehnik.

4.1 Odgovorni urednik:

  • usmerja celotno programsko ekipo,
  • načrtuje programsko politiko,
  • skrbi za ustrezno kadrovsko zasedbo,
  • odgovarja za delovanje radijskega programa (upoštevanje zakonov in pravil),
  • posamezne dele programa smiselno in terminsko uredi,
  • novinarjem daje namige glede prioritet pri raziskovanju zgodbe in določi časovne okvirje ter pomaga navezati stik s sogovorniki.

4.2 Glasbeni urednik: 

Slika 5: Računalniški program MUSICPLAN

  • vodi, načrtuje in izvaja uredniško politiko,
  • je dober poznavalec glasbenega dogajanja,
  • mora imeti občutek za pravilno uravnoteženo sestavo glasbenega
    programa saj glasbeni izbor narekuje razpoloženje in dinamiko programa,
  • daje smernice in navodila za delo glasbenim novinarjem, glasbenim opremljevalcem programa in avtorjem glasbenih oddaj,
  • načrtovati mora nabavo nove glasbe in urejati glasbeni arhiv.
Slika 4: Računalniški program MUSICPLAN omogoča gl.
uredniku tudi avtomatsko izbiranje glasbe  (Slika: Redox.si)
 

4.3 Novinar

  • skrbi za informativni program in s tem za informiranje poslušalcev,
  • načrtuje informativne oddaje,
  • skrbi za izbor iz virov kot so STA, Reuters in lasntnih virov,
  • načrtuje prisotnost na posameznih tiskovnih konferencah oz. dogodkih,
  • oblikuje informativne tekste za moderatorje.

4.4 Moderator

  • predstavlja osnovno vez med radijsko postajo in poslušalci,
  • povezovanje,
  • navajanje imena radijske postaje in frekvence,
  • napoved časa,
  • servisne informacije,
  • glasbene informacije,
  • napoved programa,
  • predstavitev izvedenega dela programa,
  • posneti samopredstavitveni oglasi (jingli),
  • pogovor med moderatorjema,
  • moderatorjev osebni komentar.

4.5 Tehnik

Slika 5: Računalniški program ISDNAM
  • rokuje s tehnično opremo za izvedbo radijskega programa,
  • skrbi za tehnično brezhibnost programa,
  • skrbi za pravilno namestitev mikrofonov,
  • skrbi za pravilne nivoje glasnosti posameznih zvokovnih izvorov,
  • kontrolira radiofuzno oddajanje,
  • ima posluh za kvaliteto zvoka,
  • ima sposobnost hitrih reakcij za prilagajanje programu.

Slika 2: Računalniški program ISDNAM omogoča avtomatski odziv tel. klicev poslušalcev.

(vir: http://redox.si)

Servisne informacije (promet, radarje itd) pa program avtomatsko posname in pripravi za morebitno predvajanje.

Odprta radijska shema pomeni svobodno oblikovan radijski program, ki je
povsem nenačrtovan in odvisen od trenutnih oziroma dnevnih dogajanj.
Zaprta ali klasična radijska shema radijskega programa pa pomeni, da je
v programu vse do sekunde načrtovano že vnaprej.


Tehnična produkcija in opremljenost

Tehnična produkcija in opremljenost radia NET FM je sicer zelo široka, v seminarski nalogi pa so predstavljeni najbolj bistveni elementi.

5. Tehnična produkcija programa Radia NET FM ima: 

  • Studio za oddajanje v živo.
  • Produkcijski studio za pripravo programov, ki se posnamejo za kasnejše predvajanje.
  • Radijsko produkcijo (vse kar ni oddajanje v živo, tudi reklame).
  • Klimatizirano sobo za računalniške serverje. 

5.1 Studio za oddajanje v živo

Slika 6: Studijski zvočniki GENELEC

V studiu za oddajanje v živo so naslednje komponente :

  • studijska on-air mešalna miza,
  • 4 studijski mikrofoni,
  • on air računalniški MPEG 2 player – Redox,
  • dva CD predvajalnika,
  • avdio snemalniki: kasetofon, MiniDisc snemalnik, CD-R (snemalnik zgoščenk).
Slika 6: Studijski zvočniki GENELEC  

Omenjene naprave so priključene na mešalno mizo, ki omogoča operaterju (tehniku), da na različne načine manipulira z zvokovnimi izvori.

Naprave za procesiranje signala kot je izenačevalec, sistem za zmanjševanje šuma, so priključene v avdio verigo med mešalno mizo in opremo za oddajanje, oziroma snemanje.

Nadzorovanje zvoka med produkcijskim delom je zagotovljeno s studijskimi zvočniki ali slušalkami.

Za 2-vejne aktivne zvočnike smo se odločili, ker smo omejeni s prostorom, zahtevane pa so vrhunske zvočne karakteristike. Model 1032A je bil načrtovan kot ‘’near field monitor’’, vendar ga zaradi širokega frekvenčnega obsega (40 Hz – 22 kHz) uporabljajo kot glavni monitorski sistem.

V studiu sta pomembna dva aspekta:

  1. Akustika; nanaša se na obnašanje zvoka v zaprtem prostoru.
  2. Ergonomija; nanaša se na oblikovanje studia za lažje delo.

Studio ima U-obliko in napovedovalec je hkrati operater. V primeru, ko potekajo bolj zahtevne oddaje v živo imamo rezervno varianto in tako je napovedovalec v ločeni sobi blizu studia. Prav zato je zagotovljena vizualna komunikacija z oknom med obema sobama. V danem primeru upravlja z napravami tehnik in napovedovalec skrbi samo za glas.

Ker je v tem primeru studio iz katerega oddajamo v živo smo pri načrtovanju studia upoštevali:

  • Zvočno izolacij
  • Zmanjševanje šuma in vibracij
  • Sobno akustiko

Slika 7: material, ki absorbira zvok

Idealno bi bilo, da bi preprečili zunanjemu motilnemu zvoku, da prihaja
v studio in hkrati uhajanju zvoka iz studia. Zato so vrata  sicer
posebej obdelana, okna dvojno zastekljena z zaščitnimi žaluzijami, ki
preprečujejo odboje, pa tudi zidovi, strop in tla so iz materialov, ki
imajo zadovoljive zvočne lastnosti. Zidovi so obdani z materialom, ki
absorbira zvok.

 

 

Slika 7: material, ki absorbira zvok  

5.1.1 Playman Redox

Slika 8: Računalniški program REDOX PLAYMAN

Radio NET FM predvaja glasbo digitalno. Postavili in dosegli smo
kvalitativni cilj – vrhunsko predvajanje zvoka. S tem celotna radijska
postaja lahko predvaja in ureja glasbo v digitalni obliki – brez izgub
v digitalni kvaliteti! Delo s Playman-om je enostavno in intuitivno –
izkušnje pa so pripomogle k izjemni prilagodljivosti programa. Vsak del
Playman-a je mišljen z namenom pospešiti in poenostaviti delo.

 

 

 

 

Slika 8: Računalniški program REDOX PLAYMAN  

Računalniški program REDOX PLAYMAN je v bistvu srce radia NET FM. 24 ur dnevno predvaja glasba, avtomatsko vstavlja jingle in EPP bloke. V primeru nastavitve »automatic« tudi sam izbira glasbo.(Vir:http://redox.si)

5.2 Produkcijski studio

Produkcijski studio je opremljen z enako oz. podobno opremo kot studio za oddajanje in služi za snemanje iz sobe za oddajanje.

V produkcijskem studiu so naprave povezane ena za drugo in tako lahko govorimo o ti. avdio verigi. Na vhodu so zvokovni izvori: glas napovedovalca (mikrofon), CD, avdio snemalec in jasno poveza z glavnim računalniškim serverjem. Bazo vseh shranjenih zvočnih zapisov (glasbe, efektov itd) imenujemo MARŠ baza.

V studiu so tudi zvočniki oziroma slušalke za poslušanje.

5.3 Radijska produkcija

Slika 9: Radijska fonoteka

V radijskih prostorih radia NET FM je tudi studio, ki je namenjen samo
za nastopanje in je v bistvu manjša soba opremljena samo z mikrofoni,
mizo in stoli. Izhod je speljan v produkcijski studio za snemanje in v
studio za oddajanje v živo. Uporablja se za intervjuje, pogovore z več
gosti in tudi za manjše glasbene skupine.

 

 

Slika 9:  Radijska Fonoteka – arhiv vseh govornih posnetkov, efektov, instrumentalnih posnetkov… (Vir:http://redox.si))  

V radijski produkciji in še posebej »post-produkciji« nepogrešljiv del sodobne montaže.

5.4 Radijska arhiva

Slika 10: Program MARSBAZA

Na radiu NET FM se lahko pohvalimo z zares bogato avdio arhivo, ki
zajema več kot 15.000 vinilnih plošč in kar 28.000 CD-jev. V naši
digitalni arhivi je več kot 21.000 pesmi, ki jih je glasbeni urednik,
glede na ciljno skupino poslušalcev, označil kot »primerne« za
vsakodnevno predvajanje. Posnetke hranimo v posebnem klimatiziranem
prostoru na trdih diskih. Shranjeni so v ti. MPEG 2 formatu, za njihovo
predvajanje pa uporabljamo program Redox, ki so ga razvili v Kopru.
Slika 10: Program MARSBAZA  

6. Tehnična oprema radia NET FM

Tehnična opremljenost radia NET FM je sicer zelo široka, v seminarski nalogi pa predstavljam le najbolj bistvene elemente.

6.1 Mikrofoni

6.1.1 Uvod

Studijski mikrofon je prvi element v avdio verigi. Je naprava, ki pretvori napovedovalčev glas v električni signal, ki je lahko mešan s signali drugih zvokovnih izvorov in poslan snemalniku. Za razliko od večine ostalih naprav je analogen, čeprav na tržišču obstajajo tudi digitalni.

Slika 11: Studijski mikrofon, AVC-Group      Za kvalitetno avdio produkcijo obstaja veliko različnih mikrofonov
številnih proizvajalcev. Pomembno je, da se odločimo za določen
specifični tip mikrofona, ki deluje najbolje v  določeni situaciji.
Mikrofoni so kategorizirani po električnem delovanju (dinamični in
kondenzatorski mikrofoni) in po krivulji zajemanja (vsesmerni,
kardioidni). Na radiu NET FM uporabljamo tako dinamične kot
kondenzatorske mikrofone.
Slika 11: Studijski mikrofon, AVC-Group  

6.1.2 Dinamični mikrofon

Deluje na principu gibanja tuljave (povezane z membrano) v magnetnem polju.

Glavne lastnosti so:

  • Preprosta konstrukcija – nizka cena.
  • Proizvaja malo šuma.
  • Ima odličen frekvenčni odziv.
  • Robustnost.
  • Zmore visoke zvočne nivoje in ga je skoraj nemogoče pre-krmiliti.
  • Je precej neobčutljiv na veter.
  • Uporablja se v mnogih situacijah: kot stoječi, kot vodeni ali kot mali mikrofon obešen okrog vratu.

Glavna pomanjkljivost je, da ne reproducira zadovoljivo nekaterih zvokov.
Pri nekaterih napovedovalcih poudari eksplozivne glasove (pokanje na črki p) ali sikanje (sikanje na črki s).

Malo slabše se lahko obnaša pri visokih frekvencah zaradi mase membrane. Uporabljamo jih v produkcijskem studiu.

6.1.3 Kondenzatorski mikrofon

Deluje na principu spremembe kapacitivnosti pod vplivom zvočnega valovanja – zvočno občutljiv kondenzator; sestavljata ga prevodna membrana in kovinska plošča, izolirni material pa je zračna reža.

Glavne lastnosti so:

  • Potrebuje napajanje s pripadajočo elektroniko.
  • Elektronika mikrofona lahko povzroča nekoliko šuma.
  • Proizvaja kakovosten zvok in ima širok frekvenčni odziv.

Kljub prevladi dinamičnih mikrofonov, jih pogosto najdemo tudi v sodobnih radijskih produkcijskih studiih. Tudi pri nas –  na radiu NET FM.

6.1.4 Občutljivost

Občutljivost mikrofona se nanaša na njegovo sposobnost generiranja izhodnega nivoja. Pri zajemanju enakega zvočnega izvora generira občutljivejši mikrofon večji izhodni nivo signala kot manj občutljiv. Signal iz manj občutljivega mikrofona zahteva večje ojačenje, kar doprinese večji šum.

Slika 12: Studijske slusalke AKG K271                  

V splošnem so kapacitivni mikrofoni visoko občutljivi, dinamični pa srednje občutljivi.

Za snemanje glasnejših zvokov od blizu so primernejši mikrofoni z manjšo občutljivostjo.

Če napovedovalec uporablja mikrofon z bližine, se lahko pojavi efekt poudarjeni basov.
Efekt se pojavi, če napovedovalec uporablja mikrofon na razdalji med 5 in 8 cm.

Za
dobro mikrofonsko tehniko je treba upoštevati razdaljo med usti in
mikrofonom, ki naj bo cca. 10 cm. Mikrofon je pri nas pozicioniran
tako, tako da spikerji ne govorijo direktno v njega.

Slika 12: Studijske slusalke AKG K271 s frekvenčnim razponom dajejo 16 – 28.000 Hz nudijo možnost kvalitetetnega nadzora v produkciji končne zvokovne slike (Slika:AVC Group, slušalke AKG)

6. 2 Mešalna miza

Slika 13: On-air mešalna miza

Slika 13: On-air mešalna miza radia NET FM: Soundcraft – Serija 10 (Slika: AVC Group)

6.2.1 Tehnični parametri mešalne mize

Mešalna miza omogoča:

  1. Izbiro vhodov (kot tudi izbiro A/B vhodov).
  2. Kontrolo glasnosti (drsnik in vrtljiv gumb).
  3. Izbiro izhodov.
  4. Indikacijo signala (VU meter, PPM meter).
  5. Poslušanje avdio signala tehniku (slušalke , zvočnik).

Funkcije mešalne mize

  • Osnovne funkcije:
  • Mešanje. Možno je izbrati kakršnokoli kombinacijo vhodov.
  • Ojačiti signal. Večina izvorov je na ustreznem nivoju, obstajajo tudi izvori (npr. mikrofoni, ki imajo zelo šibek električni signal.
  • Povezovanje. Signal vodi do izbranega izhoda (oddajnik, nadzorni zvočnik, snemalec zvoka). 

Komponente mešalne mize

Mešalna miza ima:

  • 10 kanalov,
  • kanal ima vhod (1-3; hkrati je izbran samo eden),
  • komande za upravljanje vsakega kanala:
    • izbiranje vhoda
    • nadzor glasnosti
    • stikalo za izklop
  • pozicijo za pred poslušanje (cue)

Izbiranje vhodov
Vhodi se izbirajo s tipkami.
Prva dva kanals sta namenjena priklopom mikrofonov.  

Nastavitev glasnosti
Za nastavitev vhodnih nivojev služijo drsniki (fader) – pri starejših napravah vrtljivi gumbi.
Izravnava – fina nastavitev nivoja – levega in desnega kanala pri stereo zvoku.

Nadzor z zvočnikom ali slušalkami
Pri nadzoru z zvočnikom se le-ta izključi pri vključitvi mikrofona (mikrofonija).

Pred poslušanje (cue)

  • Služi za predpripravo posnetkov.
  • Signal se priključi na interni zvočnik mešalne mize, ali pa tudi na glavni nadzorni zvočnik.
  • Preklop na “cue” je lahko z drsnikom za nivo ali s posebnim stikalom

VU (Volume Unit) meter

  • je indikator za nadzor nivoja signala.
  • če signal ni optimalen je ali pretih ali preglasen.
  • optimalni nivo je med 80% in 100% (-4 do -6 bB).
  • vu metra sta dva – za levi in desni kanal posebej.

Izbira izhoda

  • je izvedena s vklopnimi gumbi na kanalu (niso izključujoči),
  • PGM (Program) – oddajanje,
  • AUD (Audition) –  namenjen pred poslušanju, snemanju, nadaljnji obdelavi, …
  • AUX (Auxiliary) – za različne namene; sicer kot vhod v mešalno mizo v drugem studiu.

Daljinski start, ura in odštevalne ure

Vse priključene naprave omogočajo daljinski start iz mešalne mize (običajno ti gumbi hkrati vključujejo ali izključujejo kanal).

Frekvenčni odziv

Človeško uho sliši v področju 20 Hz do 20 kHz.
Studijski zvočnik ima razpon 40 Hz do 18 kHz.
Človeški govor je večinoma v področju med 200 in 3000 Hz
Frekvenčno področje je razdeljeno na tri področja:

  •  nizko (20-250 Hz),
  • srednje (250 do 4500 Hz) in
  • visoko (4500 do 20000 Hz).

“Panning” – Določa razmerje med signalom za levi in desni kanal pri mono izvorih.

Balance – Določa razmerje med signalom za levi in desni kanal pri stereo izvorih.

Zvokovni prehodi

Mešalna miza je namenjena mešanju dveh ali več signalom.
Zvokovni prehod določa kakšen je prehod iz enega izvora na naslednji.

6.3 Naprave za procesiranje signala

6.3.1 Uvod

Vhodni ne-procesiran avdio signal je čisti signal.

Procesiranje signala je spreminjanje zvoka. Večinoma se procesiranje zvoka izvaja z namenskimi avdio komponentami.

Procesiranje signala je manipulacija s:

  • frekvenčnim odzivom (tonsko uravnoteženje),
  • stereofonsko sliko,
  • dinamičnim področjem zvokovnega signala.

6.3.2 Izenačevalec

Izenačevalec omogoča manipulacijo frekvenčnega odziva. Spreminja zvočno karakteristiko avdio signala, spreminja zvok (napovedovalec, CD, …), da je ustreznejši glede na individualne zahteve. Pri spreminjanju je treba ravnati pazljivo – spremembe morajo imeti objektivno pozitivni učinek.

V radijski produkciji NET FM uporabljamo dve vrsti izenačevalcev:

  • grafični izenačevalec,
  • parametrični izenačevalec.

Grafični izenačevalec:

  • s pomočjo drsnikov omogoča nastavitev celotne frekvenčne karakteristike,
  • pozicija drsnikov daje vizualno podobo kaj se dogaja s signalom.

Parametrični izenačevalec:

  • omogoča nastavitev frekvence,
  • omogoča nastavitev frekvenčnega pasu.

Izenačevalec proizvajalca DBX vključuje magnetno izoliran
transformator, simetrične in nesimetrične vhode in izhode, RF filtre na
vhodih in izhodih, dvo- sekundno varnostno zakasnitev napajanja pri
vklopu. Sestavljeni so iz najboljših komponent. Dosegajo izvrstne
karakteristike – frekvenčni razpon od 10 Hz do 50 kHz, skupna harmonska
popačenja in šum pod 0,005 % (1 kHz pri +4 dBu), razmerje signal / šum
pa je nad 90 dB.

Slika 14: Izenačevalec proizvajalca DBX Slika 14: Izenačevalec proizvajalca DBX

6.3.3 Avdio filtri

V radijski produkciji se sicer v praksi uporabljajo redkeje, na radiu NET FM pa jih kljub vsemu uporabljamo. Sicer poznamo:

  • filter za odstranjevanja nizkega pasu,
  • nizko pasovni filter,
  • pasovni filter,
  • filter za pasovno odstranjevanje,
  • zarezni filter.

Filtri se uporabljajo za reševanje specifičnih problemov. To so npr. slabši terenski posnetki, brenčanje ali npr. slabši telefonski intervjuji.

6.3.4 Zmanjševanje šuma

Naprave za zmanjšanje šuma pomagajo preprečevati dodajanje šuma – snemanje z analognimi napravami. V radijski produkciji NET FM uporabljamo :

Dolby sistem za zmanjševanje šuma:

  • pred snemanjem poveča nivo signala predvsem pri višjih frekvencah,
  • pri predvajanju nivo signala zniža na originalno jakost.

Dbx sistem:

  • zmanjša dinamični razpon po celem frekvenčnem področju na polovico,
  • pri predvajanju pa zopet vzpostavi originalni signal.

Oba sistema zmanjšujeta nivo šuma, ki nastane pri snemanju, medtem ko šum, ki je že bil v originalnem signalu, ostane.

6.3.5 Dinamično območje

Dinamično področje v radijski produkciji se nanaša na razpon nivoja signala, ki ga enote lahko prenesejo. Najmanjša razlika v nivoju, ki ga lahko slišimo je 1dB, vendar je običajno potrebna sprememba 3 dB, da dejansko občutimo spremembo.

Dinamično področje je od 0 dB (prag slišnosti) do 120 dB (meja bolečine). Šepetanje ima npr. nivo 20 dB, pogovor 60 dB, medtem ko je nivo poslušanja glasbe med 30 in 80 dB. Sodobne digitalne naprave v radijski produkciji omogočajo dinamično območje 90 dB (V preteklosti 60 dB).

  • Problem velikega dinamičnega območja

Če so naprave nastavljene na srednji nivo, so pri veliki glasnosti prekrmiljene. Če so nastavljene na večji nivo, pa se tihi deli ne slišijo. 

  • Spreminjanje dinamičnega območja

Najpogostejša naprava za spreminjanje dinamičnega območja je kompresor. Je enota ki avtomatsko določa nivo signala. Nad določenim nivojem zmanjša dinamiko.

Expander  je enota, ki deluje obratno kot kompresor. Razširi dinamično področje avdio signala. Delujejo v spodnjem delu, tako da je tihi del še tišji.

Šumna vrata zmanjšajo šum. So v bistvu tip expanderja, ki uravnava nivo avdio signala, ki pade pod določen nivo.

Kompresor in omejevalec sta običajno v domeni tehnikov. Pri nas sta del produkcijske opreme, zato je potrebno pridobiti izkušnje, ker ni standardnih nastavitev za njuno uporabo.

 Slika 15: limiter-kompresor DBX

 Slika 15: limiter-kompresor DBX

Na radiu NET FM uporabljamo limiter-kompresorje proizvajalca DBX zgolj za mikrofonske izhode. (Slika: AVC Group)

6.3.6 Preostalo procesiranje signalov

  •  Flanger

Omenjena enota elektronsko kombinira originalni signal z rahlo zakasnjenim signalom.

  • De-esser

Elektronski procesor, ki nadzoruje glasove s sičniki.

  • Stereofonski synthesizer

Iz mono signala generira stereofonski signal.

Slika 15: Procesor (Slika: AVC Group)      Procesor daje mehek zvok elektronk in nudi najnovejšo avdio procesno
tehnologijo. Na NET FM predstavljata rešitev dvokanalni mikrofonski
predojačevalnik dbx 386 in predojačevalnik dbx 376 z ekvalizatorjem,
kompresorjem in de-esserjem. Oba modela imata tudi digitalne AES/EBU in
S/PDIF izhode (do 96 kHz, 24-bit), 48V fantomsko napajanje, preklopnik
faze in nizkofrekvenčni filter. 
Slika 15:Procesor (Slika: AVC Group)  

6.3.7 Multi-efekt procesor OMNIA jr.

Slika 16: Omnia -3 FM Turbo, AVC Group

Ob vseh posameznih napravah za procesiranje signala, pa na radiu NET FM
na koncu verige  avdio produkcije uporabljamo napravo, ki izvaja več
kot samo eno funkcijo.
Slika 16: Omnia -3 FM Turbo, AVC Group  

Omnia-3.FM Turbo je zmogljiv avdio procesor, ki zagotavlja čist, udaren in občutno glasnejši zvok radijske postaje. Poglavitne prednosti so 48 kHz vzorčenje, večpasovno procesiranje, poleg analognih še ima tudi AES/EBU vhode in izhode ter izmenljivo PCMCIA kartica za shranjevanje in nalaganje nastavitev. Preko enostavnega uporabniškega vmesnika nastavimo poljubno delovanje digitalnega procesorja, prilagojeno značilnostim programa, ki se lahko avtomatsko menja ob različnih urah ali dnevih v tednu. Na LCD ekranu lahko preverjamo vhodne in izhodne nivoje ter različne faze procesiranja zvoka.

7. Zaključek 

Na radiu NET FM si razen povečanja slišnega območja in s tem večje prepoznavnosti v prihodnjem desetletju želimo oddajati v popolni digitalni tehniki. Za razliko od televizijskega medija, kjer se postopni prehod na popolno digitalizacijo po zakonu prične z 18-mesečnim rokom že s 1.1.2009, pa na radijskem področju (vsaj zaenkrat) datum v Evropski uniji, še ni določen.

Razlogov je več. Prvi je vsekakor velika razširjenost obstoječih radijskih sprejemnikov, ki navkljub analognemu sprejemanju ob optimalnem sprejemu nudijo zadovoljivo kakovosten zvok. Strošek nakupa novega – digitalnega sprejemnika, namreč ne bi povrnil bistvenenega izboljšanja kakovosti zvoka.

Z uvedbo digitalnega oddajanja bi se nam vsekakor ponudile nove možnosti produkcije programa, predvsem pa več različnih glasbenih žanrov. Vsekakor pa se bomo še naprej »spopadali« z vsemi tehničnimi izboljšavami, ki jih na področju radio-broadcastinga ponujajo številni proizvajalci.

Bolj kot tehnika, pa so pomembni ljudje. Radio je namreč izrazito timsko delo. Končni rezultat ali v našem primeru poslušanost (rating), je torej seštevek vsega navedenega v seminarski nalogi. Tehnike in ljudi. Doslej smo bili po poslušanosti na drugem mestu v regiji pokrivanja. Ni pa skrivnost, da si želimo postati prvi. Moj vložek bo seveda vrhunska digitalna tehnika. Preostali del, pa bodo za dosego tega cilja, vložili zaposleni ljudje. 

Na radiu NET FM si poleg povečanja slišnega območja in s tem večje
prepoznavnosti v prihodnje desetletju želijo oddajati v popolni
digitalni tehniki. Z uvedbo digitalnega oddajanja bi se ponudile nove
možnosti produkcije programa, predvsem pa več različnih glasbenih
žanrov.

DELI
Prejšnji članekFotolik Celje d.o.o
Naslednji članekOptimizacija proizvodnega procesa žepnih robcev proizvodnega podjetja »X«

Stojan Auer je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa medijska produkcija v šolskem letu 2007/2008.