Konstrukcijski deli ostrešja

Streha je sestavljena iz nosilne konstrukcije in kritine. Nosilna
konstrukcija je v večini primerov lesena, čeprav najdemo tudi betonske
in jeklene, a redkeje pri individualni gradnji.

1. Uvod

S praktičnim izobraževanjem naj bi se naučeno znanje v teoretični obliki uporabilo v praktični obliki. Praktično izobraževanje je zelo pomembno ker vsi ponudniki del iščejo kader z delovnimi izkušnjami.Zato sem prosil g. Bojana Belna, če bi lahko pri njem opravljal praktično delo. G. Belna se je strinjal in me vzel v svoje podjetje kot praktikanta. Vedel sem, da se bom seznanil z različnimi oblikami del,videl predvsem kako poteka delo na terenu, saj sem mnenja, da je potrebnih precej izkušenj in poznavanja tudi najenostavnejših del,da lahko kasneje izvajamo tudi zahtevnejša in bolj odgovorna dela!

Po dogovoru z g. Belna, sem začel opravljati praktično izobraževanje. Z delom sem začel 21. januarja 2008 in končal 20. maja 2008.

2. Predstavitev

Obvezno praktično izobraževanje sem opravljal v podjetju Bojan Belna. Moj mentor v tem podjetju, je bil sam lastnik tega podjetja, g. Belna.

Podjetje se ukvarja z gradnjo oziroma zidanjem novogradenj, enostavnih gradenj. Podjetje ima tudi vso potrebno gradbeno mehanizacijo za opravljanje opisanih gradbenih del oziroma postavitev objekta. Pri določenih delih, kot je npr. keramičarstvo, zasteklitev objekta ipd., pa najamejo oziroma sodelujejo s kooperanti, kateri po dogovoru s podjetjem, ki dela izvaja, izvedejo potrebna dela v določenem času.

3. Potek in opis praktičnega izobraževanja

Kot omenjeno, sem začel s praktičnim izobraževanjem 21. januarja. Nisem imel določenega delavnika.Za delo sem se dogovarjal sproti,kolikor mi je dopuščal čas,saj zaradi službe in narave dela, sem bil zelo omejen z časom!

V prvem tednu sem spoznal mentorjevo podjetje. Razložil mi je, ter tudi pokazal, s kakšnimi gradbenimi dejavnostmi se ukvarja, v kakšnem zaporedju si sledijo gradbene faze in kako se pripravi mehanizacija za opravljanje dela. Na začetku sem najprej spoznaval ostale zaposlene v podjetju in se seznanil z varnostnimi ukrepi.

Delal sem na gradbišču, kjer se je gradilo naselje z stanovanjskimi hišami. Opravljal sem različna dela, predvsem kot pomoč ostalim strokovnim delavcem. Spremljal sem vse faze od začetka gradnje, pa vse do konca. Videl sem veliko postopkov in tehnologij katere se uporabljajo v novejšem gradbeništvu.

Največ časa sem delal v fazi postavljanja in pokrivanja streh. Z ostalimi delavci smo postavljali ostrešja in pokrivali strehe. Iz tega sem se tudi največ naučil in pri tem dobil izkušnje. Zato sem se pri pisanju te seminarske osredotočil na problematiko streh, njihovih konstrukcij in izolacij, ter končnih obdelav in opremljanja bivalnih podstrešij.

4. Konstrukcije strehe

Streho stavbe v pogovornem jeziku pogosto poimenujemo »peta fasada«. Zaradi velike izpostavljenosti meteornim vplivom ima precej posebnosti glede na preostale fasade, v praksi pa je z njo praviloma tudi več težav. Tudi posledice nepravilnosti v zasnovi ali izvedbi strehe so praviloma občutnejše kot pri napačnih odločitvah glede fasade. S pravilnim pristopom pa lahko v največji meri postavimo temelje za kakovostno delovanje poševne strehe.

Slika 1: Konstrukcijski deli ostrešja

Slika 1: Konstrukcijski deli ostrešja
Viri: revija Gradbenik

Streha je sestavljena iz nosilne konstrukcije in kritine. Nosilna konstrukcija je v večini primerov lesena, čeprav najdemo tudi betonske in jeklene, a redkeje pri individualni gradnji. Obtežbe strehe (kritina, sneg, led, žled in upor proti vetru) se prenašajo na povezja, na nosilno konstrukcijo. Posamezni deli konstrukcije so med seboj povezani s tesarskimi zvezami (spah, uleg, utor, čep…).

Pri večini povezij se obtežbe prenašajo naprej na nosilne zunanje zidove, le pri stoličnih strehah z dvema vmesnima legama, ki sta neposredno podprti, se obtežbe prenašajo prek podpor tudi na betonsko stropno ploščo. Tudi pri individualni gradnji je zgornji strop zdaj velikokrat betonski in prenese dodatne obtežbe strehe.

Po sestavi ločimo:

  • neprezračevane ali tople strehe,
  • prezračevane ali hladne strehe,
  • kombinirane strehe.

Pri neprezračevanih strehah so vsi sloji položeni drug na drugega in med njimi ni dodatnega prostora. Pri prezračevanih ali hladnih strehah pa so sloji med seboj ločeni. Vmes je prezračevan prostor.

Za novogradnjo, družinsko hišo, ki ima nagnjeno streho, najbolj ustreza prezračevana ali hladna streha. To je dvojna streha s spodnjim prezračevalnim slojem, ki pozimi preprečuje kondenzacijo vlage in zastajanje ledu na kapu, poleti pa vročinske zastoje. Če podstrešje uporabite za bivanje, potem samo prezračevana streha omogoča pravilno izvedbo izolacije in s tem udobno počutje pod streho tako pozimi kot poleti.

Prezračevana streha je dobra le, če so na kapu in na slemenu ali grebenu ustrezne odprtine za dovod in odvod zraka. Projektant mora te odprtine predvideti že v načrtu in določiti njihov presek.

Spodnja streha je izraz za popolni opaž, položen na špirovce in prekrit s strešno lepenko ali napenjalno folijo. Spodnja streha je zlasti potrebna v izpostavljenih gorskih legah, na območjih, kjer pihajo močni vetrovi in pri nizkih naklonih strehe. Spodnja streha je nujna tudi pri prezračevani strehi. Spodnje strehe zahtevajo vmesno letvanje (kontra letve), ki zagotavlja prezračevanje in omogoča odtok vode po spodnji strehi, če bi morda prišlo do vdora čez kritino. Kontraletve so preseka najmanj 50 x 50 milimetrov, na njih ležeče strešne letve pa najmanj 40 x 50 milimetrov. Spodnjo streho mnogokrat imenujemo tudi sekundarna kritina.

Prezračevalni sloj omogoča odvod vodne pare, ki prehaja skozi konstrukcijo iz podstrešja, in tako preprečuje kondenzacijo na zunanjih hladnejših slojih. Če je spodnja streha prekrita s folijo ali strešno lepenko, ki ne prepušča vodne pare, sta potrebna dva prezračevalna sloja, prvi med izolacijo in spodnjo streho in drugi med spodnjo streho in strešno kritino. Če pa je spodnja streha paroprepustna, zadostuje en sam prezračevalni sloj med spodnjo streho in strešno kritino

Slika 2: Strešne izvedbe

Slika 2: Strešne izvedbe

V zadnjem času, ko so se poostrile zahteve po učinkoviti izolaciji, so
strokovnjaki prišli do vrste novih izolacijskih materialov in novih
spoznanj. Med razmeroma nove materiale lahko prištevamo tudi
paroprepustne folije, ki so postale nepogrešljive predvsem pri izvedbi
prezračevane strehe nad podstrešnimi stanovanji. Z uporabo
paroprepustne folije se izvedba strehe poenostavi — folija prevzame
vlogo spodnje strehe ali sekundarne kritine in vetrne zapore, hkrati pa
omogoča neoviran prehod vodne pare iz podstrešja skozi konstrukcijo in
izolacijo naprej v prezračevani sloj.

Viri: Strešne izvedbe (Žnidaršič Ivan)

Za novogradnjo, družinsko hišo, ki ima nagnjeno streho, najbolj ustreza
prezračevana ali hladna streha. To je dvojna streha s spodnjim
prezračevalnim slojem, ki pozimi preprečuje kondenzacijo vlage in
zastajanje ledu na kapu, poleti pa vročinske zastoje.


Podstrešna stanovanja

V podstrešnem stanovanju streha predstavlja večinski del obodnih
površin. Da je tudi bivanje v podstrešnih stanovanjih ravno tako udobno kot v
klasičnih stanovanjih, je potrebno med drugim veliko pozornosti
posvetiti primernemu izoliranju strehe. Pristop k adaptaciji ali
sanaciji strehe mora biti zelo premišljen.

5. Izolacija strehe

Slika 3: Strehe v Mariboru        Slika 3: Strehe v Mariboru                         

Velik del zunanje površine zgradbe predstavlja streha. Streha je že
zaradi svoje velikosti pomemben dejavnik pri zagotovitvi ugodne
energetske bilance zgradbe, saj se skoznjo pozimi izgublja skoraj
tretjina vse izgubljene toplote, poleti pa vdira nezaželena vročina.

 

 

 

 

 

 

 

5. 1 Izolacija podstrešja

Za toplotno izolacijo strehe je bistvenega pomena, ali je podstrešje
bivalno. Če v prostoru pod streho ne bivamo, v njem ne potrebujemo
ustrezne klime in izolacija strehe ni potrebna, pač pa moramo izolirati
tla podstrešnega prostora. Izolacija tal je občutno cenejša od
izolacije cele strehe. Najhitreje opravimo izolacijo tako, da na tla
podstrehe preprosto položimo 20 do 25 centimetrov izolacijskega
materiala. Priporočamo, da je material negorljiv. Tal ne izoliramo
zaradi klime v podstrešnem prostoru, pač pa zato, da prek stropa
zgornjega nadstropja ne bo uhajala toplota.

Slika 4: Podstrešni prostor     Slika 4: Podstrešni prostor                                

Če podstrešni prostor uporabljamo za shranjevanje različnih stvari in
ga zato občasno obiščemo, moramo premisliti o pohodnosti izolacijske
plasti. Večina izolacijskih materialov namreč ni odporna na pritiske,
ki nastajajo pri hoji, in se zato lomi ali kako drugače propada,
vrednost izolacije pa pada po vsakokratni hoji po njej. Če po
podstrešju večkrat hodimo, je treba izbrati pohodne izolacijske
materiale, primerne za izolacijo tal, jih zaliti s plavajočim estrihom
ali čeznje položiti pohodne plošče vsaj tam, kjer bomo hodili. Za
podstrešne prostore je najbolj primeren suhi estrih.

Vedeti je treba, da s takšnim načinom izolacije stropa proti
podstrehi v prostoru pod podstreho pridobimo ugodnejšo klimo. Prostor
je toplejši in prijetnejši, potrebna energija za ogrevanje manjša. Sam
podstrešni prostor pa nič ne pridobi, v njem vladajo podobne
temperaturne razmere kot zunaj.

5. 2 Izolacija bivalnega podstrešja

Povsem drugačen in bolj poglobljen pristop zahteva izolacija strehe,
če imamo podstrešni mansardni prostor namen uporabljati kot
stanovanjski prostor. V ta namen moramo zagotoviti ustrezno klimo za
prijetno bivanje, torej temperaturo okoli 20°C in relativno zračno
vlago nekje v obsegu od 40 do 60 odstotkov. To pa so precej visoke
zahteve, če poznamo razmere tik pod streho.

Slika 5: izolacija podstrešje Slika 5: izolacija podstrešje                                          

Streha je ogromna nagnjena površina, na katero velik del dneva sončni
žarki padajo skoraj pod pravim kotom, posebej še na del strehe, ki je
obrnjen proti jugu.  V vročih poletnih dneh lahko temperatura tik pod
strešniki preseže 80 °C, še posebej če so strešniki temno obarvani. V
najbolj kritičnih poletnih dneh je temperaturna razlika med primarno in
sekundarno stranjo izolacije kar 50 do 60 °C. Pozimi temperaturne
razlike niso tako izjemne, v naših podnebnih razmerah največ 30 do 40
°C, v povprečju pa okoli 20 °C. Izolacijo strehe zato načrtujemo za
poletne razmere in njeno vrednost tudi najbolj občutimo poleti, ko
preprečuje prekomerno segrevanje stanovanja pod streho.

Potrebna debelina izolacijske plasti je bistveno večja od debeline
izolacijske plasti, ki smo jo uporabili na zunanjih zidovih. Vedeti je
treba, da že sam zunanji opečnati zid nekaj pripomore k nižji toplotni
prehodnosti, na strehi pa takšnega zidu ni. Strešniki so zaradi majhne
debeline slabi toplotni izolatorji, kovinski strešniki pa celo dobri
toplotni prevodniki, poleg tega so tudi temperaturne razmere bolj
ekstremne. Zato strokovnjaki priporočajo  izolacijo v debelini od 25 do
30 centimetrov.

Tolikšne debeline izolacije ne moremo preprosto spraviti med
škarnike ali špirovce, ker so, vsaj v enodružinskih hišah, premalo
debeli. Njihova debelina je nekje od 15 do največ 20 centimetrov. Zato
izolacijo spravimo med škarnike in pod njih, če je možno.

Slika 6: Letve, ki nosijo strešnike    Slika 6: Letve, ki nosijo strešnike

Pri zelo nizkem prostoru nam namreč lahko pride prav vsak centimeter
stojne višine. Obstaja tudi možnost, da špirovce na zunanji strani
povišamo z dodatnimi trami in tako pridobimo dovolj prostora za
vgraditev izolacije. Toda ta rešitev zahteva predelavo cele strešne
konstrukcije vključno z zaključnimi obrobami. Na našem trgu se je
pojavila še neka rešitev. Nad škarnike lahko položimo izolacijske
plošče v tako trdni obliki, da so pohodne in prek njih lahko neposredno
pritrdimo letve, ki nosijo strešnike.

V vsakem primeru se s prej opisanimi težavami srečujemo, kadar
načrtujemo prenovo že obstoječega podstrešja, ki ni bilo grajeno z
mislijo, da bodo lastniki v tem prostoru kdaj živeli. Pri novogradnji,
če se odločimo za bivalno podstrešje, že projekt določa način
izoliranja in vse druge potankosti pri izvedbi.

Prav je, da pri pripravi podstrešja za bivanje ne pozabimo na
paroprepustnost prostora. Moderni materiali za izolacijo strehe
omogočajo prepustnost za vodno izparino, s čimer je prostor bolj
prijeten za bivanje, kot če bi bil neprodušno zaprt. Vodna izparina
tudi v tem primeru, podobno kot čez zunanji zid, prehaja prek plasti
strešne izolacije navzven in se izgublja v ozračju. Toda za to moramo
poskrbeti s pravilno izbiro materialov tako, da prepustnost materialov
za vodno paro narašča od znotraj navzven. Vsaka napaka se lahko maščuje
z zastajanjem vodne pare, kondenzacijo in propadom izolacijskega sloja.
Zato načrtovanje paroprepustne strešne izolacije praviloma zaupamo
strokovnjakom, izvedbo pa samo uveljavljenemu podjetju z ustreznimi
certifikati in izkušnjami. Kljub temu priporočilu si poglejmo, kako je
v prerezu videti dobra paroprepustna izolacija strehe.

Viri: Demonstracijski projekt energetsko učinkovite investicije v zgradbah in industriji (Lubej Samo)

Plasti si oglejmo z notranje strani navzven v smeri potovanja vodne izparine:

  • Z notranje strani najprej naletimo na stensko/stropno oblogo, ki
    je lahko lesena ali iz mavčnokartonskih plošč. Tik pod njo je nosilna
    konstrukcija, ki jo nosi.
  • Sledi parna ovira. To je sodobna folija iz umetnega materiala, ki
    ima sposobnost, da deloma zadržuje vodno izparino, a njenega vdora v
    naslednji, izolacijski sloj ne preprečuje. Njena naloga je v
    izolacijski sloj spustiti ravno toliko vodne pare, kolikor jo lahko
    prehaja prek izolacije navzven in izpari v ozračju. Zato je izbira
    parne ovire odvisna od paroprepustnosti in debeline izolacije. Parno
    oviro je treba položiti zelo natančno in s posebnimi lepilnimi trakovi
    zatesniti vsa stična mesta in mesta, kjer zaradi inštalacij folijo
    predremo. Ena sama napaka lahko pokvari ves trud, zato je zatesnitev
    parne ovire med najbolj kritičnimi točkami pri paroprepustni izvedbi
    strešne izolacije!
  • Za parno oviro sledi izolacija debeline od 25 do 30 centimetrov. Lahko je v razsutem stanju, v obliki plošč ali zvitkov.
  • Na zunanji strani je prek izolacije položena paroprepustna folija,
    ki vodni izparini iz izolacijskega sloja pušča prosto pot. Tudi ta
    folija spada med sodobnejše pridobitve gradbene fizike in opravlja še
    vsaj dve nalogi: ščiti izolacijo pred zamakanjem pri okvari strešne
    kritine in pred vetrom, torej ima tudi vlogo sekundarne kritine in
    vetrne zapore. Prava izbira parne ovire pred izolacijo in paroprepustne
    folije za njo glede na debelino in paroprepustnost izolacije je glavni
    ključ za uspeh. Deskanje strehe, razen če ga ne zahteva tip strešne
    kritine, ni potrebno!
  • Nad paroprepustno folijo sledi najprej vzdolžno letvanje in nato še
    prečno letvanje, ki drži strešno kritino. Na ta način med strešniki in
    izolacijo pridobimo nekaj centimetrov prostega prostora, v katerem
    moramo z odprtinami na kapu in pri slemenu strehe zagotoviti ustrezen
    pretok zraka. V tem zračnem sloju izpari vlaga, hkrati pa je dodaten
    sloj, ki ločuje poleti izredno vroče strešnike in izolacijo. 

Takšni izvedbi strehe z zračnim slojem pravimo prezračevana streha. Za streho nad bivalnim prostorom je edina prava izbira.

Slika 7: Prezračevalna streha

Slika 7: Prezračevalna streha

6. Pod streho

Slika 8: Prostor pod streho   Slika 8: Prostor pod streho              

Podstrešna stanovanja so ponavadi najlepše urejena stanovanjska
površina. Da pa je tudi bivanje v njih ravno tako ugodno kot v
klasičnih stanovanjih, je potrebno med drugim veliko pozornosti
posvetiti primernemu izoliranju strehe. Pristop k adaptaciji ali
sanaciji strehe mora biti zelo premišljen in izveden z občutkom, saj se
bodo napake občutile še leta dolgo. Če imamo »srečo«, bomo podstrešno
stanovanje začeli urejati na še neurejenem (ali novem) podstrešju. Tako
vsaj vemo pri čem smo. Nimamo skritih napak, kot se lahko pojavijo pri
že izdelanem mansardnem stanovanju. Ocenimo kvaliteto ostrešja,
ugotovimo ali je kritina še vedno dovolj zanesljiva ali jo je potrebno
menjati in nadaljujemo z načrtovanim preurejanjem.

Prostor pod streho izrabljamo za različne namene, največkrat za
shranjevanje odvečnih stvari. Nanj pomislimo le redko in zanj ne
skrbimo, obiščemo pa ga ponavadi samo takrat, ko odložimo novo navlako
ali brskamo med staro. Vendar če smo gradnjo zastavili dovolj pametno
in z mislijo, da bi podstrešni prostor lahko kdaj kasneje uredili v
stanovanje, je “tam zgoraj” kar veliko možnosti za rešitev stanovanjske
stiske, ki pride s povečanjem družine.

V podstrešnem stanovanju streha predstavlja večinski del obodnih
površin. Če pomislimo, da na tleh ali stropu spodnjega nadstropja
zadostuje le dobra zvočna izolacija, ki hkrati opravlja tudi vlogo
toplotne izolacije (toplotna izolacija ni potrebna, ker toplota, ki
prehaja skozi strop v podstrešje, ogreva podstrešno stanovanje), in da
sta obe zunanji steni že primerno toplotno izolirani z zunanje strani,
nam ostane streha kot najbolj problematičen del, ki mu moramo nameniti
vso pozornost. Izkušnje kažejo, da je ugodje bivanja v podstrešnih
prostorih v glavnem odvisno od toplotne izolacije strehe, pri čemer sta
pomembni tako izbira materiala kot izvedba.

Slika 9: toplotna izolacija strehe

Slika 9: toplotna izolacija strehe

Prvi, obvezen in najbolj pomemben korak pri prenovi podstrešja v
bivalni prostor je pregled stanja strešne konstrukcije in kritine.
Najlažje je začeti prenovo z notranje strani, ne da bi se zmenili za
kritino in ostrešje v celoti, a narediti moramo miselni preskok in
spoznati, da streha zdaj predstavlja obod novega doma in mora biti
brezhibna. Če smo prej še brez škode dopuščali kakšno kapljico
pretečene vode, je zdaj ne smemo več. Pri kakršnemkoli pomisleku o
kakovosti strešne kritine je najbolje streho obnoviti v celoti. Hkrati
bomo tudi najlažje vgradili ustrezno toplotno izolacijo in streho
izdelali kot prezračevano streho s prezračevanim kanalom med spodnjo
streho in kritino. Pri podstrešnem stanovanju namreč pride v poštev
samo prezračevana streha, vse drugo je kompromis, ki stanovalcev ne bo
zadovoljil.

Slika 10: Strešna konstrukcijaSlika 10: konstrukcija strehe                                             

Pravzaprav kompromisi pri izvedbi podstrešnega stanovanja sploh niso
dovoljeni. Tako je tudi z ostrešjem. Mora biti popolnoma zdravo, deloma
načeto od lesnih škodljivcev ni primerno. Ko dele ostrešja zapremo v
toplotno izoliran prostor, ustvarimo naravnost idealne razmere za
razvoj škodljivcev in v nekaj letih lahko leseni deli propadejo do te
mere, da je njihova nosilnost vprašljiva. Predstavljajte si, kaj
kasneje pomeni zamenjava ostrešja za podstrešno stanovanje – popoln
kaos in delo od začetka. Zato je bolje strešno konstrukcijo sanirati v
celoti, če je sanacija potrebna, ali jo celo zamenjati, preden začnemo
pripravljati in opremljati prostor pod streho.

 

 

Kompromisa ni tudi pri debelini toplotne izolacije. Večina bodočih
lastnikov podstrešnih stanovanj se zadovolji s toplotno izolacijo med
špirovci. Le-ti dopuščajo vgradnjo izolacije po svojem preseku, torej v
debelini nekje od 12 do 15 centimetrov in največ do 20 centimetrov.
Priporočena debelina izolacije je od 25 do 30 centimetrov, če pa dodamo
še kakšen centimeter, le-ta ne bo odveč. Zato je zanjo treba poiskati
dodaten prostor. Če je podstrešje dovolj visoko, ga lahko najdemo pod
špirovci, sicer pa nad njimi. V slednjem primeru je treba streho
obnoviti, uporabimo pa lahko mehansko trdno toplotno izolacijo iz
kamene volne, ki jo je zdaj mogoče dobiti na našem trgu in jo namestimo
neposredno na špirovce, ali pa špirovce povišamo z dodatno leseno gredo
in vmesni prostor zapolnimo z mehko ali vpihano izolacijo. Za izvedbo
izolacije med špirovci in pod njimi je dovolj znanih rešitev na trgu.

viri: www.gradim.si

7. Bitumenska kritina/tegola

Kot kritina je bitumenska tegola ena najlažjih, tako, da se
uporablja za prekrivanje vseh vrst streh (dobra izkoriščenost prostora
strehe, takrat ko se odločamo za izdelavo mansardnega stanovanja).
Odporna je na ogenj in na različne vremenske pogoje. Barvno in
oblikovno je bitumenska kritina zelo dovršena – dosežemo uglašenost z
okoljem v katerem se objekt nahaja. Priporoča se strokovna izvedba, da
se doseže dobro prezračevanje (termična izolacija).

viri: www.nastrehi.net
      Tegola Canadese,priročnik za delo s kritino (Cafnik Franc)

Slika 11: Bitumenska tegola

Slika 12: Bitumenska tegola

         Slika 13: Bitumenska tegola

Slika 11, 12, 13: Bitumenska tegola

Bitumenska tegola je sestavljena iz večih plasti: lepilne, nosilne
in vidne. Ravno zaradi takšne sestave je tegola izredno prilagodljiva
kritina, ki omogoča pokrivanje najzahtevnejših oblik, kot so frčade,
stožci, stolpi ipd. Praviloma se polaga na pripravljeno podlago kot so
poliesterski varilni trak ali samolepilne bitumenske folije.
Kvalitetnejše tegole so na osnovi steklenih vlaken. Cenejše, ki so na
papirnati osnovi niso primerne za stanovanjske objekte. S svojimi
številnimi barvami in oblikami nudi veliko oblikovalskih možnosti pri
izvedbi strehe. Velika prednost tegole je tudi zelo nizka teža zaradi
česar je primerna za manj stabilne strešne konstrukcije. Področje
uporabe so tudi strehe z nizkimi nakloni, kjer drugih kritin ni možno
uporabiti.

Viri: revija Gradbenik-priloga
       www.tisma.si

Enako kakovostna je na strehah z najmanjšim nagibom, kot tudi na
navpičnih delih streh. Uporablja se na strehah z naklonom od 11 – 90°.

viri: www.politron-mp.si

8. Pogled na obravnavano tematiko

Po vsem tem delu, opažam, da je izdelava streh lahko zelo zahtevna in zahteva veliko časa!
Tehnologija
zelo napreduje. Vedno več je novih materialov, katere je potrebno
pravilno uporabit in kombinirat s starejšimi in dobro preizkušenimi
materiali. Prav tako pa je pri strehah zelo pomembna natančna izdelava,
da niso potrebne kasnejše adaptacije.

Pojavljajo se vedno bolj razgibane in atraktivne oblike streh,
katere so konstrukcijsko zelo zahtevne in zahtevajo veliko časa in
energije za izdelavo. Problem pri današnji masivni gradnji hiš je, da
so izvajalci zelo časovno omejeni, dela se izvajajo zelo hitro in se
med seboj prekrivajo, kar pa posledično vpliva na kvaliteto izdelave.
Pri izdelavi strehe je potrebna pravilna uporaba materialov, natančna
izdelava. Streha je najpomembnejši del objekta, saj ga ščiti pred
zunanjimi vplivi. Streha je peta fasada.

9. Zaključek

Z mojim praktičnim izobraževanjem sem uvidel, da potrebujem še
veliko izkušenj. Spoznal sem da je delo na terenu zelo naporno,da mora
gradbinec biti fleksibilen za spremembe na terenu, mora uvideti koliko
časa bo določeno delo trajalo,ter da je treba delo opravljat zelo
natančno, zanesljivo in kvalitetno.

10. Viri

 

Bitumenska tegola je sestavljena iz večih plasti: lepilne, nosilne
in vidne. Ravno zaradi takšne sestave je tegola izredno prilagodljiva
kritina, ki omogoča pokrivanje najzahtevnejših oblik, kot so frčade,
stožci, stolpi ipd.

DELI
Prejšnji članekIzdelava temeljne plošče s pogljobljenimi voutami
Naslednji članekPredlog osnutka pravilnika o računovodstvu

Tomaž Tomažič je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa Gradbeništvo v šolskem letu 2007/2008.