Kako se lotiti izdelave televizijske oddaje tipa Lokalne volitve

Pri ustvarjanju televizijske oddaje je potrebno izjemno veliko truda na številnih področjih televizijskega ustvarjanja. Namen oddaj takšnega tipa je informiranje volilcev in volivk (volilnega telesa). Procesi, ki se odvijajo na začetku, se začnejo z osnovnim izhodiščem, ki se nadaljuje z vizualizacijo, kateri sledi organizacija. 

1. Uvod

V letu 2006 se je televzija RTS, ki je največja regionalna televizija s statusom posebnega pomena v Sloveniji ponovno odločila za televizijsko oddajo:

Predvolilna soočenja političnih strank, list in kandidatov za mestni svet MOM, ter kandidatov za župana MOM.To je že tretja tovrstna oddaja odkar na televiziji RTS skrbim za vizualizacijo, promocijo, ter režijo televizijskih projektov.

Projekt je bil nastavljen zelo ambiciozno in posamezne službe so ga vzele zelo resno. Bistvena razlika med prejšnjim ( 2002) in letošnjim (2006) projektom je bila ta, da je televizija RTS odkupila dvorano Kinogledališča, ter s tem pridobila večnamensko dvorano z določenim številom sedežev. Kinogledališče se je preimenovalo v MEDIACENTER MARIBOR. Finalno soočenje na predhodnjih Lokalnih volitvah leta 2002 je bilo v veliki dvorani Narodnega doma, kjer je bil obisk s strani gledalcev slabši, kot bi si želeli.

V projektni nalogi opisujem poglavitne produkcijske procese pri ustvarjanju televizijske oddaje kot je bila LOKALNE VOLITVE 2006 – Predvolilno soočenje na tv programu RTS. Skozi opis določenih faz skušam opredeliti mojo vpletenost v ustvarjanje celostne podobe televizijske oddaje. Konkretno pa sem ustvarjal in bil kot režiser televizijske oddaje prisoten pri vseh fazah ustvarjanja:

  • Sem avtor celostne podobe televizijske oddaje LOKALNE VOLITVE 2006
  • Sem prav tako avtor vseh promocijskih izdelkov povezanih z to oddajo in
  • Sem režiser te oddajeMoje področje delovanja je zelo obsežno in vsak nov projekt je zame nov, velik izziv, ki se ga izjemno veselim.

2. Produkcijski procesi pri ustvarjanju televizijske oddaje takšnega tipa:

Pri ustvarjanju televizijske oddaje je potrebno izjemno veliko truda na številnih področjih televizijskega ustvarjanja:

  • organizacije in številnih usklajevanj,
  • trženja, promocije,
  • predprodukcije
  • izdelave celostne televizijske podobe,
  • do produkcije in
  • potrebne postprodukcije

Na manjših televizijskih postajah, čeprav televizije RTS mednje ne bi štel, je pa dejansko manjša od Televizije Slovenije in največjih komercialnih televizij POP TV-ja in KANALA A, je trend takšen, da naj bi bili zaposleni multifunkcijsko usmerjeni.
Gre za konvergentnost različnih profilov združenih v eni osebi.
Število sodelavcev na televiziji RTS je nekje med 40. in 50., kar je prednost, ko govorimo o stoškovni plati. Zaradi manjšega števila zaposlenih pa prihaja do preobremenjenosti in mogoče manjše kvalitete določenih produktov, kot so televizijske oddaje, promocijski filmi, reklamni spoti, itn.

Namen oddaj takšnega tipa je informiranje volilcev in volivk (volilnega telesa) o aktivnostih političnih list, strank in posameznih kandidatov, ki so stopili v boj za stolčke v mestnem svetu ali se pa so se potegovali za mesto župana MOM.

Uravnotežena uredniška politika je v tem času največji kapital in odlika televizije s katero se informativno uredništvo, v predvolilnem času dnevno intenzivno sooča. V tej projektni nalogi želim podrobneje predstaviti področja na katerih sem deloval in iskal rešitve v skladu z zastavljeno politiko televizije RTS. Vizualizacija je širok pojem, kateri zajema delovanje na širokem področju televizijske produkcije. 

3. Osnovna izhodišča

So služila kot vodilo za nadaljne delo na mojem področju so bila dorečena na uvodnem sestanku in enkrat tedensko koordinirana na ponedeljkovih kolegijih.

  • Najpomembnejša je bila želja ustvariti najbolj gledana soočenja v poplavi oddaj istega tipa na konkurenčnih televizijah
  • Spremeniti koncept izpred štirih let
  • Ohraniti kredibilnost in dodati malo ˝show-ovskega pridiha˝
  • Na koordinacijskih sestankih so bili določeni termini za objavo
  • Glede na predhodne proojekte, ki so že bili izpeljani v Mediacentra Maribor je bila ponovna izbira najprimernejša za tovrstni tip oddaje
  • V dvorani je za zadnje projekte že bil izdelan več funkcionalni oder
  • V dvorano naj bi trikrat tedensko privabili približno 200 ljudi.
  • Želeli smo aktivno sodelovanje gledalcev v dvorani.
  • S projektom smo želeli dodatno promovirati vse nadaljne aktivnosti v dvorani Mediacentra Maribo.

4. Vizualizacija oddaje in delovni procesi

Ko govorimo o vizualizaciji kot o enem izmed mojih področij delovanja, je potrebno našteti, kaj vse razumemo pod tem pojmom:

To je če lahko temu tako rečemo pogled v prihodnost – vizija, saj je potrebno iz dobesedno ničesar pripraviti nekaj (osnutke), ki naj bi bil potrjeni s strani kolegija in moralo bi biti dovolj všečno za številne gledalce pred malimi zasloni. Zahteve so bile velike in težko je bilo s proračunom, ki je bil na voljo ustvariti takšno podobo, ki bi zadovoljevala vse kriterije in želje.

4. 1. Osnovna ideja

V skladu z uredniško politiko in
dosedanjo podobo in imidžem televizije sem moral izbrati podobo, ki naj ne bi
odstopala od že dorečenih smernic. Potrebno je bilo pripraviti osnutek. Osnutek
zajema vse kar je za vizualizacijo televizijske oddaje potrebno:

  • Izbor barv in barvnih kombinacij uporabljnih v
    projektu
  • Tipografija
  • Oblikovanje animiranega odzadja
  • Oblikovanje logotipa oddaje
  • Izbor in montaža glasbenih podlag
  • Sestavljanje grafičnih elementov v celoto
  • Finalizacija
  • Osnutek scenografije – skica
  • Osnutek scenografije – izdelava scene v 3D
    grafičnem programu

5. Organizacija

Pomemben dejavnik pri televizijski produkciji so časovni okviri, ki se jih je potrebno natančno držati. Terminski plan je tisti, ki natančno opredeljuje določene delovne postopke in je vodilo skozi čas do prve oddaje.

Od uvodne sestanka pa do prve televizijske oddaje, je bilo na razpolago 30 dni. V tem času sem moral izdelati vse osnutke in ti so morali biti potrjeni s strani direktorja. Sledil je stroškovnik, ki je opredelil koliko sredstev bo potrebnih za izdelavo vseh potrebnih segmentov, ter razdeliti dela in naloge tistim, ki so bili zadolženi za izdelavo scene.

 

Na manjših televizijskih postajah, je trend, da so zaposleni multifunkcijsko usmerjeni. Gre za konvergentnost različnih profilov združenih v eni osebi.

Osnovna izhodišča so vodilo za nadaljne delo. Je vizija, potrebno je pripraviti osnutke,
ki naj bi bil potrjeni s strani kolegija. Prav tako morajo biti dovolj
všečni za številne gledalce pred malimi zasloni.

Pomemben dejavnik pri televizijski produkciji so tudi časovni okviri.


Zakulisje scenografije

Scenografija je pomeben del procesa izdelave oddaje. Je vizualen del, ki lahko pritegne al odvrne gledalce. Pri izdelavi sledimo večim korakom, od virtualnih do realnih. Tako iz fotografije na računalniku nastane realna scena.

6.  Scenografija

Po sestanku z direktorjem in njegovim strinjanjem s pripravljenimi osnutki, ter sredstvi namenjenimi za izdelavo scene, si postopki sledijo v naslednjem vrstem redu;

6.1. Izdelava scene je bila razdeljena na:

Izdelavo grafičnih elementov (fotonalepke;..):

  • Grafično oblikovanje elementov
  • Grafična predpriprava za tisk
  • Tisk elementov
  • Lepljenje na za to pripravljene scenske elemente

Izdelava scenskih elementov (okvirji za fotonalepke, govorniški pulti;..)

  • Izbira materialov za izdelavo scenskih elementov, na osnovi ponudbe:
  • Nakup materialov
  • Prevoz  materialov v Mediacenter Maribor
  • Izdelava in sestavljanje scenskih elementov
  • Barvaneje in korekcija obstoječih scenskih elementov

Postopek izdelave scene naj bi bil zaradi naslednje faze – postavitve luči in nato je oblikovanje same luči zaključen dan pred prihodom oblikovalcev luči.

Oblikovanje luči

  1. Mediacenter Maribor je v fazi prenove in nima dovolj lastne studijske luči, kar pomeni, da je za vsak projekt v tej dvorani potrebno najeti podjetje, ki se profesionalno ukvarja z oblikovanjem luči.
  2. Na osnovi sredstev, ki so za to namenjena, se po predloženih ponudbah izbere
    primerno podjetje
  3. Sklene se pogodba s izvajalci
  4. Določeni so roki, ki so znotraj zastavljnega časovnega plana
  5. Za vsako televizijsko oddajo je najprej potrebno poskrbeti za osnovno luč (belo luč) za nastopajoče na odru in nato še za barvno,  ali efekt luč, ki dodatno osvetli sceno in poudari določene željene scenske elemente,ter ustvarja dinamiko pri nastopih glasbenih ustvarjalcev.

Na naslednjih straneh so prikazane fotografije, oz. faze izdelave scene in scenskih elementov.

 Fotografija 1: osnovno stanje dvorane

Fotografija 1: osnovno stanje
dvorane

Na tej fotografiji vidimo dejansko stanje v dvorani pred pričetkom izdelave scenskega osnutka oz. same scene.

Postopek, ki ga uporabljam za izdelavo scene je naslednji. Z digitalnim fotoaparatom poslikam dejansko situacijo v dvorani pred začetkom izdelave osnutka. Fotografijo prenesem na računalnik in odprem v Photoshopu, kjer virtualno izdelam – oblikujem željene elemente, ki so bili predvideni za to scensko postavitev, ter jih vnesem v fotografijo. 

Fotografija 2: scenski osnutek izdelan v Photoshopu

Fotografija 2: scenski osnutek
izdelan v Photoshopu

Na tej v Photoshopu obdelani fotografiji je razvidna razlika med predhodno in fotografijo številka 2. Na osnovno fotografijo ( scena v surovem stanju), so vnešeni scenski elementi, ki, naj bi se pojavili v končni scenski podobi televizijske oddaje. Ta fotografija predstavlja osnutek za nadaljo debato in željene spremembe, ki nato služijo kot dejansko dogovorjeno izhodišče za naslednji korak, izdelavo končne scene.

 Fotografija 3: dejansko stanje v Mediacentru pred pričetkom emitiranja

Fotografija 3: dejansko stanje v
Mediacentru pred pričetkom emitiranja

Fotografija št.3, nam prikazuje dejansko stanje pred pričetkom emitiranja, ter dejstvo, da ni bilo bistvenega odmika od osnovnega koncepta, tudi po predstavitvi osnutka. Razvidno je, da je bilo za barvanje scene bila uporabljena barvna luč, ki je zapolnila prezen prostor (projekcijsko platno) na sceni. 

Proces izdelave scenografije:

  • poslika se dejanska scena, ki jo moremo prirediti oddaji primerno.
  • sledi izdelava osnutka, ki se naredi v Photoshopu, tako da se virtualno oblikujejo željeni elementi.
  • končana fotografija predstavlja osnutek za nadaljo debato in željene spremembe,
    ki  služijo kot dejansko dogovorjeno izhodišče za naslednji korak,
    izdelavo končne scene.
  • oblikovanje luči

Oddaja dobi podobo – predprodukcija

Ko že samo ime pove je predprodukcija faza pred produkcijo ali emitiranjem televizijske oddaje. V tej fazi se ustvari podoba oddaje, z elementi, kot so uvodna špica, jingli in telopi. Oddaja z predprodukcijo dobi osebno noto. V to fazo spada tudi promoviranje oddaje, ki je prav tako zelo pomemben segment.   

7.  Predprodukcija

Faza predprodukcije zajema produkcijske procese pred začetkom produkcije/emitiranja televizijske oddaje.

V predprodukcijske faze štejemo

7.1.  Podoba oddaje:

  •  Izdelava uvodne špica

Pri izdelavi uvodne špice, kot dela celostne podobe, v fazi vizualizacije je potrebo spoštovati dogovore, ki so bili sklenjeni ob potrjevanju osnutka.
Špica, je t.i. uvodnik v oddajo, ki vsebuje, dogovorjene vsebine, barve in tipografijo, ter 3D animiran logotip, na predhodno animirano grafično osnovo, oz. podlago.
Špica je v večini primerov podložena z glasbeno podlago. Optimalna dolžina televizjske špice je med 7 -20 sek

  • Izdelava vmesnih jinglov (ločil)

Jingl je vmesnik ali ločilo in je pravilom skrajšana špica. Njen namen je ločiti posamezne sklope znotraj oddaje, ter dodatno ločiti oddajo od reklamnih sporočil. Dolžine jinglov so med 3- 5 sek

  • Telopi (pasice s imeni kandidatov)

Telopi, kot ji v televizijskem žargonu imenujemo so t.i. pasice, na katerih se med oddajo pojavijo imena kandidatov. Oblikovno se te pasice ponavadi grafično popolnoma ujemajo s celostno podobo oddaje. Dolžina telopa v oddaji je približno 7 – 10 sek. Za izpis imena na telopu se uporablja predhodnio izbrana tipografija.

Izdelava končnega bobna z navedenimi vsemi ustvarjalci televizijske oddaje. Končni boben ali končna špica je tisti del oddaje, v katerem navedemo ustvarjalce televizijske oddaje. Od oblikovalcev luči, režiserja, tehničnega vodjo, producentko, odg. urednika;…Izbira, oz. idelava glasbene osnove za celostno podoboGlasbena osnova je tisti del celostne podobe, ki dodatno podkrepi samo grafično podobo.Razne variacije glasbene osnove se uporabljajo za uvodno špico in jingl, končno špico ali boben, ter za podlage pri promocijskih spotih in napovednih.

7.2.  Promocija oddaje

Promocija je zelo pomemben segment televizjske predprodukcije, s katero želimo gledalce opozoriti na oddajo, ter njen termin in lokacijo snemanja. Za oblikovanje teksta, ki naj bi gledalce vabil pred male zaslone je ponovno potrebno upoštevati vse predhodne dogovore, glede terminov za objavo, lokacije in obisk dvorane. Za najavo oddaje izberemo primeren vokal, ki s prijetnim glasom vabi gledalce k ogledu televizijske oddaje. Promocijo ločimo na zunanjo ali eksterno in na notranjo oz. interno.

Notranja promocija

Je tisti del promocije, ki jo intenzivno izvajamo v sklopu programske sheme televizije. Promocijska akcija naj bi se začetka čimprej in sicer, od 60 do 30 dni pred pričetkom emitiranja oddaje.

Med najpomemnejše interne promocijske izdelke štejemo:

  • Generalni promo, (kratek promocijski film s številmimi grafičnimi elementi, glasbeno podlogo, nasnetim vokalom), ki ga v kontinuiranih časovnih intervalih predvajamo znotraj programske sheme televizije. Ti promoti se objavljajo v vseh najbolj gledanih ali ˝prime time˝ terminih in vsebujejo vse pomebne podatke s katerih gledalec razbere za kakšno oddajo gre, kdaj bo na sporedu in kje, ter na kak način lahko v živo sodelujejo pri ustvarjanju oddaje.
  • Napovedniki oddaj, ki se od generalnega promota ločijo po napovedanih kandidatih, ki se v določeni oddaji soočajo. Tega v generalnem promo filmu mesec dni pred začetkom emitiranja, zaradi dogovorov še ni  mogoče določiti,  zato v času med emitiranjem uporabljmo napovednike, v katerih točneje določimo kandidate, ki se bodo soočali ter voditeljico oz voditelja.

Zunanja promocija

Je tista, s katero se želimo dotakniti določeno skupine ljudi, ki še niso naši zvesti gledalci in na ta način povečati gledanost oddaje lastne produkcije.

Med aktivnosti na področju zunanje promocije štejemo:

  • Oblikovanje promocijskega materiala, ki sovpada s celostno podobo televizijske oddaje (izdelava radijskega oglasa, oblikovanje oglasov za tiskane medije)
  • Zakup oglasnega prostora na radijskih postajah, v tiskanih medijih na jumbo plakatih, ter city light – oglasnih mestih

Vsi produkcijski procesi se prepletajo, oz. se dogajajo istočasno in obvezno jih je potrebno nadzorovati in koordinirati, da ostanemo znotaj zadanega časovnega plana.

Ko je zaključena še predzadnja faza, oblikovanje luči, sledi še ozvoćenje in tonski del predprodukcije.

8. Ton in tonski tehnik

Tonski tehnik je oseba, ki ima nalogo poskrbeti za brezhiben – kvaliteten ton v oddaji in ves čas intenzivno sodeluje pri reševanju nastalih problemov, ki so povezani z tonom v fazi predprodukcije, kot tudi produkcije. Ker pa se oddaja snema ˝v živo˝, se pravi, neposredno iz Mediacentra v številne domove, je potrebno poskrbeti še za ton v dvorani. Zaradi akustičnosti dvorane je potrebo akterje na odru dodatno ozvočiti, tako da jih bodo normalo slišali tudi  gledalci, ki so v dvorani.

Z zaključkom faze predprodukcije pa se začne faza produkcije oddaje Predvolilna soočenja na tv programu RTS, kjer vse predhodnje delo dobi smisel in se vsi produkcijski procesi zlijejo v končni izdelek, kjer ni prostora namenjenega za napake, temveč za zbranost in fokusiranje na situacije oz. dialoge, ki se med soočenji intenzivno in velikokrat tudi zelo nepredvidljivo spreminjajo iz minute v minuto.

Podoba oddaje:

  • Izdelava uvodne špica (uvodnik v oddajo, ki vsebuje, dogovorjene vsebine, barve
    in tipografijo, ter 3D animiran logotip),
  • Izdelava vmesnih jinglov (je vmesnik ali ločilo in je pravilom skrajšana špica)
  • Telopi (pasice s imeni kandidatov)

Promocija oddaje – med najpomemnejše interne promocijske izdelke štejemo:

  • Generalni promo, (kratek promocijski film s številmimi grafičnimi elementi, glasbeno podlogo, nasnetim vokalom)
  • Napovedniki oddaj, ki se od generalnega promota ločijo po napovedanih kandidatih, ki se v določeni oddaji soočajo

Tonski tehnik – oseba, ki poskrbi za brezhiben –
kvaliteten ton in ves čas intenzivno sodeluje pri reševanju
nastalih problemov, ki so povezani z tonom v fazi predprodukcije, kot
tudi produkcije.


Dogajanje med produkcijio

Faza produkcije se začne z planiranjem izvedbene ekipe, ki se pripravi vsak teden posebej. V proces produkcije vklučujemo nov pomembne člen, to so radiodifuzne
povezave od lokacije snemanja, do televizije RTS, od koder se signal
distribuira po vsej Sloveniji. Nato sledijo še koraki, kot so nastavljanje kamer, sestanek pred pričetkom emitiranja in na koncu še usklajevanje z master režijo, ter začetek in konec oddaje.

9.  Produkcija oddaje

9.1  Planiranje izvedbene ekipe

Na osnovi predhodno dogovorjenih terminov za oddajo:

  • Ponedeljek ob 20. 00,
  • Torek ob 20.00,
  • Četrtek ob 20.00,

je bilo s strani planerke, ki je zadolžena za dnevno planiranje raznih produkcijskih procesov, produkcijskih ekip, potrebno pripravit plan, v katerem je razvidna celotna produkcijska ekipa za določen snemalni dan. V tem tedenskem planu je naveden vsak, ki je planiran kot del televizjske ekipe, potrebne za produkcijo oddaje. Navedena sta tudi datum in točen prihod na lokacijo, ter dolžina snemanja.

9.2  Vspostavitev in kontrola linkovske povezave

Pri televizijskih prenosih v živo, je lokacija snemanja ponavadi izven studijev televizije RTS, zato je pomembno, da s prostori na RTS-u, razdelilnico in master režijo vspostavimo kvalitetno zvezo.

V proces produkcije vklučujemo nov pomembne člen, to so radiodifuzne povezave od lokacije snemanja, do televizije RTS, od koder se signal distribuira po vsej Sloveniji
Link-i in linkovske zveze so področje, ki zahteva ogromno znanja in dolgoročnega delovanja na tem področju, zato za te namene televizja RTS najame podjetje, ki s tem ukvarja, ter seveda jamči za kavliteto slike in zvoka, ki ga od mesta dogajanja po zraku pošilja v Melje, na televizijo RTS.

9.3  Usklajevanje oz. nastavljanje kamer

Je proces, ki se opravlja pred vsakim snemanje in je nujno potreben, za zagotavljanje maksimalne kakovosti slike. To delo opravlja tehnični vodja, čigar naloga je zgotoviti vso tehnično podporo projektu in zagotoviti brezhibnost delovanja tehničnih segmentov produkcije.

Fotografija 4: postavitev kamer v Mediacentru Maribor

Fotografija 4: Postavitev kamer v Mediacentru Maribor

Na tej fotografiji vidimo kameri številka 2 in 3, ki sta  v zadnji vrsti postavljeni pravokotno na oder, njuna naloga je bila spremljati gibanje voditelja oz. voditeljev. Pomembno je, da ima vsaka kamera in njen operater v naprej določene naloge, ki se v  teku snemanja bistveno ne spreminjajo.

Vsaka izmed petih kamer, ki smo jih uporabljali za ta projekt, je s slušalkami povezana z reportažnim avtomobilom, od koder dobiva kamerman dodatna navodila s strani režiserja, ki sedi v reportažnem avtomobilu in se odloča kateri trenutek gledalcem pokazati to kar ena izmed petih kamer prikazuje.

9.4  Obvezen sestanek pred pričetkom emitiranja

Sestanki z režiserjem in kamermani, ter tajnico in inspicientom so obvezen del vsakega snemanja. Na teh kratkih sestankih zelo hitro analiziramo predhodno snemanje, popravimo napake, ki so se zgodile, pregledamo scenarij in dorečemo morebitne nejasnosti. Sestanek je seveda obvezen tudi za voditelja oz. voditeljski par.

9.5  Usklajevanje z master režijo, ter začetek in konec oddaje

Zadnja faza pred pričetkom je še korekcija signala, ki ga po linkovski vezi pošiljamo vrazdelilnico na televiziji RTS.

Master režija je režija studija 1 na televiziji v Melju. Ta režija ima video mešalno mizo, preko katere se oddvija tv program pred in po oddaji LOKALNE VOLITVE NA RTS-u.
Operater, ki skrbi za nemoteno odvijanja programa mora signal, ki ga prejema iz Mediacentra preklopiti in ga poslati v eter.

Bistvena je tudi dodatna komunikacija med režijo v Mediacentu in master režijo na RTS-u, preko katere operater v master režiji odšteva čas do trenutka, ko režijo v Mediacentu preklopi v eter.

Ko je ta proces, ki ponavadi traja približno minuto pred vklopom zaključen, se ponovno ponovi še ob oglasih, ter na koncu oddaje, ko operater ponovno v eter preklopi program, ki je planiran po programski shemi.

 

Fotografija 5: Reportažni avto št. 3

Fotografija 5: Reportažni avto
št. 3

Na fotografiji vidimo del reportažnega avtomobila, ki je v osnovi manjši enoprostorec znamke LANCIA ZETA 2.0. in je lasten produkt našega tehničnega direktorja in solastnika RTS –a, Ing. Lenka Vidmarja. V tem reportažnem avtomobilu je prostora za režiserja, tehničnega vodjo, ki je istočasno zadolžen tudi za kontrolo kamer med snemanjem, ter za osebo, ki opravlja z magnetoskopom (MGS operater), na katerem ima matrico. Ponavadi je to Dv ali Beta kaseta, na kateri so po scenariju nasnete špice, prispevki, oglasi in končni boben.

 Fotografija 6: video del reportažnega avta št. 3

Fotografija 6: video del
reportažnega avta št. 3

To je del s katerim upravljam, kot režiser televizijskih prenosov. Na fotografijij je videti video mešalno mizo, na katero je vezanih vseh pet kamer. Vsaka izmed petih kamer ima svoj monitor na katerem režiser spremlja dogajanje na tej kameri. Vsak kamerman ima, kot smo že omenili tonsko povezavo z reportažnim avtomobilom. Prav tako imamo na mešalno  mizo vezan tudi magnetoskope oz. rekorderje, s katerih odvijamo stvari, ki so na njih predhodno, po scenariju nasnete.

Režiserjeva naloga je, da intenzivno spremlja pogovor in se sproti odloča, kdaj bo na mešalni mizi preklopil med dvema kamerama in s kakšnim namenom, ter kaj vsebina na tej kameri sporoča. Njegova naloga je, da je prisoten pri vseh fazah produkcije televizjske oddaje, ter z nasveti in idejami pripomore k izdelku, kot si ga je zamislil.  

Fotografija 7: Zadnji del reportažnega avta št. 3

Fotografija 7: Zadnji del
reportažnega avta št. 3

Na tej fotografiji je lepo razvidno, kako izleda reportažni avto odzadaj, kjer so med seboj povezane vse osnovne in nujno potrebne komponente, ki odlikujejo posamezen reportažni avto:

  • Kamere s kontrolno enoto in video mešano mizo
  • Monitorji in videomešalna miza
  • Tonski del z rekorderjem …
  • Izhod za linkovsko povezavo

Fotografija 8: Tonski del reportažnega avta št. 3

Fotografija 8: Tonski del
reportažnega avta št. 3

Na tej fotografiji vidimo tonsko mešalno mizo, s katero opravlja tonski tehnik, in je seveda eden izmed osnovnih sestavnih delov reportažnega avtomobila.

Vzpostavitev in kontrola linkovske povezave:

Link-i in linkovske zveze so področje, ki zahteva ogromno znanja. V te namene televizja RTS
najame podjetje, ki s tem ukvarja, ter seveda jamči za kavliteto slike
in zvoka.

Usklajevanje oz. nastavljanje kamer:

To delo opravlja tehnični vodja. Pomembno je, da ima vsaka kamera in njen operater v naprej določene naloge, ki se v  teku snemanja bistveno ne spreminjajo.

Usklajevanje z master režijo, ter začetek in konec oddaje:

  • Master režija je režija studija 1 na televiziji v Melju. Ta režija ima
    video mešalno mizo, preko katere se oddvija tv program pred in po
    oddaji.
  • Operater, ki skrbi za nemoteno odvijanja programa mora signal, ki ga prejema iz Mediacentra preklopiti in ga poslati v eter.
  • Bistvena je tudi dodatna komunikacija med režijo v Mediacentu in master režijo na RTS-u,

 


Zaključena celota

Kompleksen televizijski projekt, kot je bila oddaja Predvolilna
soočenja na programu RTS, je primer, kako intenzivno mora biti
posameznik vpleten v faze produkcije, za dosego in realizacijo vizij,
ki jih načrtno pripelje do faze, ko kritično občinstvo s svojim rednim
spremljanjem oddaje pozitivno oceni trud in televizijski kritiki
ne pišejo nič slabega o oddaji.

10.  Zaključek

Realna slika v televizijski produkciji je takšna, da visokokvaliteten produkt oz. televizijska oddaja, zraven znanja in dolgoletnih izkušenj zahteva še ogromno število ustvarjalcev, časa in velika proračunska sredstva. Vsega tega manjše televizije nimajo na pretek, zato je bilo potrebno veliko idej, improvizacije, ter kompromisov in osebnega zalaganja, da smo dosegli zadan cilj – kvalitetno oddajo, ki si jo je po izvršeni telemitriji že prvi večer ogledalo 90.000 gospodinjstev.

Oddaja Predvolilna soočenja na programu RTS, je kljub določenemu manjku bila primerljiva in ob uravnovešeni uredniški politiki opazna v širšem medijskem prostoru. Iz projektene naloge so razvidni vsi ključni procesi pri ustvarjanju televizijske oddaje, ki ni producirana v internem studiju.

Infrastruktura, ki jo sestavljajo vsi ključni pomembni elementi klasičnega televizijskega studija, pri t.i. zunanjih projektih v osnovi ni vspostavljena, temveč je potrebno veliko znanja in izkušenj, da tudi v teh pogojih kvalitete projekta ni mogoče ločiti od kvalitete, ki jo dosegamo v internih televizijskih studijih, kjer naj bi bili delovni pogoji optimizirani.

Pri zunanjih projektih se število možnosti za tehnične napake lahko torej vsaj podvoji. Za pošiljanje video in avdio signal potreben še t.i. dodaten vmesnik, imenovan link in če si predstavljamo, da tako pomemben dejavnik, kot je linkovska povezava zaradi tehničnega ali človeškega faktorja zataji, potem to pomeni izpad signala ali televizijski mrk in ves trud vložen v projekt postane v primerjavi z napako nepomemben.

Znanje, zkušnje in večkratna kontrola vseh pomembnih dejavnikov je edin recept, da do teh neljubih situacij ne prihaja.

Kompleksen televizijski projekt, kot je bila oddaja Predvolilna soočenja na programu RTS, je primer, kako intenzivno mora biti posameznik vpleten v faze produkcije, za dosego in realizacijo vizij, ki jih načrtno pripelje do faze, ko kritično občinstvo s svojim rednim spremljanjem oddaje pozitivno oceni tvoj trud in televizijski kritiki ne pišejo nič slabega o oddaji, ki je bila 2 meseca del tebe.

Lahko rečem, da je televizijski projekt LOKALNE VOLITVE 2006, na programu RTS uspel in skupaj z ostalimi ustvarjalci se že veselimo novih izzivov, ki jh bo v prihodnjem letu 2007 zagotovo veliko.

 

Iz projektene naloge so razvidni vsi ključni procesi pri ustvarjanju
televizijske oddaje, ki ni producirana v internem studiju.
Infrastruktura, ki jo sestavljajo vsi ključni pomembni elementi
klasičnega TV studija, pri t.i. zunanjih projektih v osnovi
ni vspostavljena, temveč je potrebno veliko znanja in izkušenj, da tudi
v teh pogojih kvalitete projekta ni mogoče ločiti od kvalitete, ki jo
dosegamo v internih televizijskih studijih, kjer naj bi bili delovni
pogoji optimizirani.

DELI
Prejšnji članekHigh Definition TV (HDTV)
Naslednji članekOsvetljava v televizijskem studiu

Miran Bauman je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.