Priprava na snemanje

Med pripravo na snemanje je avtor raziskoval teste slovenskih ocenjevalcev. Po njegovem mnenju so takšni prispevki zelo informativni, vendar nekoliko dolgočasni. Zato se je odločil, da se bo najbolj posvetil montaži, da bi prispevek dobil na zanimivosti in drugačnosti. Med pripravo na snemanje še sodi priprava in testiranje opreme ter priprava koncepta.

1. Izvleček

To je projekt, ki sem ga želel uresničiti že nekaj časa. Projekt sestavlja test avtomobila v katerem testiram avto in povem nekaj stvari o njem, komentiram. Projekt je bil dokaj težek, ker sem moral sam opravljati vloge večih ljudi. S tem mislim snemanje videa, snemanje zvoka, govorjenje in nato še montažo. Nekateri deli so bili dokaj preprosti. Npr. Snemanje zunanjosti in notranjosti na mestu. Nekateri deli pa so bili blizu nemogočega. To je seveda bilo govorjenje med vožnjo. Komentarji.

2. Uvod

V slednjem delu sem si zadal vprašanje “Ali je možno in kako dobro, da amater videa, samostojno posname video posnetek? Tako je iz ideje zrasel projekt snemanja testa avtomobila. Najprej sem malo prebrskal skozi teste slovenskih ocenjevalcev in kmalu naletel na Siol Avtomoto, kjer je bilo najbolj pohvalno delo snemalcev. Prispevki so se mi od začetka zdeli nekoliko dolgočasni, pa čeprav zelo informativni. Kmalu sem ugotovil, da jim manjka marsikaj. To je bila predvsem dobra montaža. Odločil sem se, da bo to del, ki mi bo najbolj pomemben. Ker nimam veliko snemalnih izkušenj, sem upal da bom tukaj lahko nekoliko nadoknadil.

3. Priprava opreme

Slika 1: Top Gear

Medtem, ko sem opazoval snemanje angleškega Top Gear-a sem ugotovil, da
je eden od razlogov da njihovi prispevki izgledajo tako dinamično in
pestro je zato ker uporabljajo ogromno različnih snemalnih pozicij v
enem snemanju.

 

 

 

 

Slika 1: Top Gear  

Večina teh pozicij pa je seveda snemanih z uporabo stativa, ki je nepogrešljiv del opreme poleg kamere. Torej sem bil primoran kupiti stativ, dokaj ugodno rešitev sem kmalu našel za okrog 30€. Specifikacija opreme:

  • Kamera: JVC DC-GR25
  • Stativ: Unomat SVA3000
  • Eksterni Clip-on mikrofon: Vivanco EM116
  • Prenosni računalnik
Slika 2: Renault Clio

Kot del opreme sem potreboval še predmet testiranja. Ker sem dvomil, da
bi avtohiše bile navdušene nad izposojo svojih avtomobilov za test, sem
se raje odločil testirati kar “domačega” Renault Clia.

 

 

 

 

 

Slika 2: Renault Clio  

4. Testiranje opreme

Že prvi dan sem testiral ogromno eksternih snemalnih pozicij, ki so se po večini med testno montaţo obnesle dobro medtem ko sem naletel na problem pri internem snemanju. Kamera je namreč med snemanjem bila predaleč od govorca. Razmerje med šumom avtomobila in vokalom govorca je bilo nesprejemljivo. Odločil sem se poiskati alternativno možnost snemanja zvoka. Ker pa seveda kamera, ki sem jo uspel pridobiti ni imela možnosti externega mikrofona, kajti takšne priklope vsebujejo le pol-profesionalne in profesionalne kamere, sem za zvok poskrbel popolnoma ločeno z uporabo prenosnega računalnika in ga kasneje pri montaži montiral čez zvok kamere. Ko sem razrešil slednji problem sem poskusil snemanje avtomobila med vožnjo. Tu sem naletel na problem, ki ga vnaprej nisem predvidel. Problem je bil v tem, da če sem želel snemati avto med vožnjo sem ga moral postaviti na stativ, ki se je nahajal v drugem avtu (tu sem ugotovil da potrebujem dodatnega voznika in da ta način snemanja ni možen samostojno). Ampak vsak avtomobil ima skozi zadnjo steklo prepleteno žico za odtaljevanje stekla. Predvidel sem da se bo razrešilo z povečavo, saj pri povečavi kamera ne zmore ostriti in se žica več ne opazi, hkrati pa je takrat okno zajemanja tako majhno, da se lahko žicam izognemo. Ampak nato sem ugotovil pri montaži, da se slika pri povečavi znatno bolj trese. Zato sem moral poiskati avto, ki je imel zadnjo steklo čimbolj navpično in zato žice na pogled bolj narazen. Rešitve nisem našel. Zato sem poiskal čimbolj gladko cesto, pustil da se je žica na posnetku videla in upal, da bo efekt focusa pri montaži to prekril. In ravno ko sem želel preveriti ali bom lahko z efektom to prekril sem naletel na novo težavo. Kamera, ki sem jo pridobil ni imela priloženih gonilnikov. Tako sem se pognal v iskanje gonilnikov in po izčrpnih 3 urah iskanja sem bil primoran iskati alternativo. Edina možnost je bila da vzamem kaseto, ki sem jo posnel in jo vstavim v drugo kamero, ter preko te snamem posnetek na računalnik. Na srečo sem našel znanca ki ima Mini DV kamero in mi je priskočil na pomoč. Čeprav sem vedel da bo zelo zamudno vedno nositi kaseto drugam in snemati ter nato še nekako spraviti posnetek do lastnega računalnika (posnetki v polni kvaliteto zasedejo tudi do 15GB/60 min) nisem obupal. Kmalu se je tudi pokazalo, da ker je kamera ki sem jo pridobil stara že okrog 3-4 leta, baterija zdrži okrog 20 minut snemanja. Kar je bil hud problem saj sem imel namen posneti vse v enem okolju in sicer na Pohorju. Tako so vsa moja upanja bila na dobrih ljudeh, ki upravljajo hotel Rogla in kočo na Pesku, kjer bi mi tako rešili dan z posojo ene njihovih vtičnic.

5. Koncept posnetka

Ker se seveda ne moreš kar tako odpraviti na snemanje, da ne bi najprej nekoliko sestavil načrt snemanja, sem najprej poskusil sestaviti koncept video posnetka. Ta naj bi bil sestavljen iz več delov in sicer kvečjemu zaradi lažjega prehajanja med glasbo, ki bi se vrtela v ozadju. Za uvod sem želel nekako povezati Clia z okoljem in to potem nekako izpostaviti. Ker je Rogla tisti dan res bila zelo mrzla, zaspana in mirna sem te lastnosti povezal z novim Renault Cliom, ki je po mojem mnenju prav tako miren in zaspan. Ker pa je bil prejšnji Clio znan kot “hot hatchback” ravno zaradi lastnosti, ki jih ta novi Clio nekoliko izgublja bi lahko rekli da je novi Clio nekoli hladnejši. Vse atribute in panoramo sem tako skušal še povezati z glasbo. Našel sem mirno glasbo in si nekoliko poskušal narediti predstavo kako bo video na koncu izgledal. To bodo mirni posnetki, brez hitrih prenosov, brez udarnih efektov.

Nato bi sledil test, ki bi bil nekoliko bolj dinamičen saj bi to bilo v slogu z dinamičnostjo avtomobila. Med testom bi se menjalo več komadov glasbe saj bi s tem izničil monotost, vseboval bi eksterne posnetke, posnetke med vožnjo, znotraj in zunaj,… posnetke vseh vrst. Nato pa bi za zaključek dal neke vrste nasvet. Za test sem si zato moral napisati tudi skripto, ki je poleg samega govora vsebovala tudi pozicije kamere.


LEGENDA   | – Studio   | – Znotraj   |-Zunaj


Uvod: Okolje – Pohorje/Rogla + Panorama posnetki Pohorja

Rogla je bila zjutraj mirna, mrzla in zaspana… torej je bila idealno okolje za testiranje novega Clia. 

Opis: Čeprav mislim da je Clio sedaj zgubil vlogo vročega
“hatchbacka”, sem po drugi strani prepričan, da je prodaja Clia zaradi
tega kvečjemu še zrasla, saj je (posnetki med vožnjo) Clio v Sloveniji še
vedno najbolj prodajan Renaultov model, lani pa je bil celo razglašen
za evropski avto leta. Nič čudnega, če ga pa delamo v Sloveniji. 

Ampak na žalost se s tem ne moremo več pohvaliti. Novega Clia delajo le še v Franciji in Turčiji.  

  • Panorama notranjosti –

No ja, čeprav ga delajo turki, kvaliteta
izdelave ni slaba.

Kamera iz strani, izven avta – da, še vedno so deli
armaturne plošče narejeni iz ovitkov za CDje in JA, nekateri
karoserijski deli  še vedno delujejo kot, da so material dobili iz
predelanih bančnih kartic. Ampak novi Clio naj bi bil veliko
kvalitetnejši od prejšnega in moram priznati, še kar udoben je.

  • Posnetki na mestu –

Tudi na zunaj kar kmalu ugotovimo, da je Clio
prav tako kot večina novejših modelov prestal plastično operacijo.
Povečali so mu luči, blatnike, platišča, gume in je sedaj 17
centimetrov daljši.

Kamera s profila – 7 centimetrov širši

Kamera od
spredaj in 6 centimetrov višje, kamera od zgoraj pod kotom – s tem
je Clio en prst stran od 4ih metrov.

Snemano pri miru od strani – Novi Clio ima zato večji prtljažnik in nekoliko več prostora za
noge. Ampak vse to ne pride brez žrtev. Ker so Clia podaljšali so mu
dodali kar 130 Kg. Kar pa seveda ni problem, saj so pri Renaultu
poskrbeli za čvrste, močne motorje z ogromno navora. 

Stoječ ob odprtem pokrovu motorja – To bi bilo spodobno, ampak na
žalost tega nikakor ne dobimo. Linija motorjev je popolnoma po
francosko ostala skoraj identična. Bencinski motorji so isti kot v
prejšnem Cliu, dizelske različice pa so prejele vsaka po 5 konjev tako
da sedaj zmorejo 70, 85 in 105 konjev.  

Kar
je kritičnega pomena saj so bencinski motorji v novem Cliu dokaj
zaspani.  Se pravi, Clio je idealen avto za tiste, ki mislite da je
300 km/h naslov kakšnega filma čeprav bi vam vseeno toplo priporočal
… da kupite dizla.

Stoječ ob avtu – ali pa če pogrešate stare
norije v starem Cliotu, kupite starega Clia imenovanega Clio
Storia.

Glasba – You can get it if you really want (posnetki Clio
Storie
– samo)


 

Posnetki so se delili na panoramo notranjosti ter na posnetke na mestu. Le ti so bili snemani s profila, od spredaj, zgoraj pod kotom, stoječ ob odprtem pokrovu motorja ter storječ ob avtu.


Snemanje in montaža

Snemanje je trajalo tri dni. Pri posnetkih prvega dne, je bila kvaliteta
slike bila spodobna, vendar so bili panoramski posnetki iz stativa
daleč od perfektnega, saj stativ ni
bil obtežen. Posnetki med vožnjo so bili slabi, zato je drugi dan sledila ponovitev. Tretji dan je avtor snemal eksterne posnetke na mestu.

6. Snemanje – Prvi dan

Slika 3: Rogla zjutraj v megli

Slika 3: Rogla zjutraj v megli

Ura je bila okrog 5 zjutraj in na postelji sem namesto toplega
pokrivala imel en velik kup opreme. Tukaj si lahko našel okrog 10m
kabla za eksterni mikrofon z samim mikrofonom na koncu, kamero,
polnilec za kamero, kup mini DV kaset, prenosni računalnik, stativ z
utežjo. Zunaj je deževalo, ampak sam sem bil popolnoma samozavesten,
da je to idealen dan za snemanje mojih posnetkov. Zbudil sem kolega, ki
je bil moj dodaten voznik za dopoldne in sva krenila na Roglo, kjer naju
je pričakala megla in 15 stopinj celzija. Ker mi je ponavadi med
vožnjo vroče, seveda nisem niti pomislil, da bi potreboval sredi poletja
kakršnokoli oblačilo z dolgimi rokavi in sem rajši stisnil zobe in se
pognal iz avta.

Tako sem medtem, ko je moj voznik za nekaj minut zaspal posnel nekaj
panoramskih posnetkov in utrinkov, ki naj bi zapolnile moje uvodne
sekunde videa. Posnel sem okoli 5 minut panoramskih posnetkov in okoli
5 minut posnetkov avtomobila. Stanje baterije je bilo slabo, zato sem
se odločil hitro posneti video med vožnjo. Zapeljala sva se od hotela
Rogla do koče na pesku kjer me je presenetila cesta, ki je bila obupna.
Posnetki med vožnjo so bili neuporabni medtem ko so mi hkrati
izpraznili baterijo na kameri.

Na srečo so mi prijazni natakarji v koči na Pesku priskočili na pomoč
in medtem, ko sem srkal topel čaj se mi je baterija popolnoma
napolnila. Tako sva bila pripravljena na novih 20 minut videa. Odločil
sem se da ker je bila cesta izredno slaba, bi bilo najbolj pametno tu
posneti eksterne posnetke avtomobila z stacionarno pozicijo.
Slika 4: Prvi eksterni posnetek vožnje
  Slika 4: Prvi eksterni posnetek vožnje
Tako sem najprej kamero pripravil za posnetek, stisnil gumb Record,
zraven postavil straţarja da mi je ni zmaknila srna in se pognal po
cesti. Na ta način sem brez problema posnel za okrog 5 minut eksternih
posnetkov iz raznoraznih pozicij ampak, ker mi je ponagajala megla ni
bilo možno snemati avtomobil iz večjih razdalj.

Slika 5: Posnetek iz gozda

  Slika 5: Posnetek iz gozda
Medtem ko sva se tako pomikala proti hotelu Rogla sva na poti večkrat
zgubila kontakt zaradi slabe pokritosti s signalom in sva se večkrat po
nekaj minut čakala, v upanju, da bo drugi dal signal za pričetek
snemanja. Tako sva kmalu prišla na vrh, kjer sva pred spustom nazaj v
dolino ponovno namestila kamero v prtljažnik, saj je bila cesta od tu
naprej zelo kvalitetna in zato primerna za snemanje med vožnjo.

Slika 6: Vožnja domov iz Rogle

  Slika 6: Vožnja domov iz Rogle

 

Kmalu sem posnel dovolj gradiva za vmesne posnetke med vožnjo
avtomobila oz. toliko kolikor sem sam menil da je dovolj. Sledil je del
snemanja, ki me je najbolj skrbel in sicer snemanje voznika, ki opisuje
avto. Ta voznik sem seveda bil sam, ampak kmalu sem ugotovil da sem
zelo slab govorec. Vseeno sem poskusil in posnel okrog 10 minut teksta,
ki bi lahko zadostoval za približno 1 minuto filma. Ampak bilo je
prepozno. Posnetek je uničilo sonce, ki je bilo zelo moteče in je na
sliki ustvarilo ogromno razliko (svetlo je bilo presvetlo, temno je
bilo pretemno). Poleg tega pa se je na posnetku dobro videlo, da sem
moral prezgodaj na teren in sem imel ogromne podočnjake. Iz tega
razloga sem se odločil ta del še enkrat posneti.

6. 1 Montaža – Prvi del

Kmalu po tem, ko sem po nekaj dneh končno dobil posnetek na svoj
računalnik, sem se pognal na delo. Zelo me je zanimala kvaliteta
posnetkov, vendar sem bil kmalu nič kaj prijetno razočaran. Kvaliteta
slike je bila spodobna, ampak panoramski posnetki iz stativa so bili
daleč od perfektnega. Kmalu sem se spomnil kaj je bil vzrok. Stativ ni
bil obtežen. Zato sem se odločil, da ker še manj kot sem bil sam
navdušen nad povratkom na ledenik Rogla, je bil navdušen voznik ki sem
ga nujno potreboval, da bom poskusil uporabiti čim več in se nekako z
efekti poigrati in s tem vsaj minimalno prikriti napake mojega
amaterizma.

Tako je po več urah tuhtanja nastal 1 minuto in pol dolg posnetek.
Vseboval je kompleten uvod in še nekaj uvodnih (prehodnih) sekund
drugega dela (nato so bili potrebni posnetki znotraj). Uvod je bil
usklajen z glasbo, manjkal mu je še začetni komentar, ki sem ga zapisal
v skripto za uvodni del. Ta komentar bi moral biti posnet v studiu,
ampak poiskal sem najboljše izolirano sobo in zgodaj zjutraj sem v
popolni tišini tu posnel začetni komentar. Komentar je bil v razmerju z
glasbo precej tih zato sem ga bil primoran programsko ojačati. Tako je
bil uvod končan in ker sem imel še nekaj uporabnih posnetkov sem se
odločil zmontirati še nekaj sekund drugega dela in del, ki me je
najbolj skrbel.

Prehod sem se odločil narediti tako da sem po končanem uvodu z
kombinacijo efektov Blur (zameglitev) in focus prešel na samo črno
podlago s tišino. Prav tako, sem med prehodom postopoma utišal glasbo,
ki je bila izbrana posebej zaradi ene posebne kvalitete. Vsebovala je
del kjer se popolnoma utiša in izgleda kot, da se tu konča. Tako sem tu
lahko vstavil nato nekoliko bolj poskočen komad, ki je nekoliko
spremenil tempo videa. Hitrost posnetkov je bila med montažo podvojena,
potrojena, da bi s tem pridobil na dinamičnosti celotnega videa in da
bi se tu lahko potem pričel test.

6. 2 Snemanje – Drugi Dan

Ker so bili posnetki med vožnjo od znotraj pri prvem dnevu zelo,
zelo slabi, sem moral ponovno na pot. Ampak, ker bi bilo nesmiselno
ponovno potovati na Roglo, sem se odločil zapeljati nekam kjer je
okolje podobno Pohorju. Kam boljše kot na prag Pohorja, Vitanje. Na
prvem snemalnem dnevu me je izučilo, da tokrat ne bo šlo brez vsaj
kančka plonkanja, zato sem si s seboj vzel kopijo skripte in si jo
nadel na armaturno ploščo na katero sem se lahko zanesel ko sem med
vožnjo nekoliko pozabil, o čem moram govoriti. Ponovno sem potreboval
prenosni računalnik za boljši zvok govora, ki pa mi je tokrat ponagajal
v najslabšem možnem trenutku. Sredi snemanja enega od odsekov je nastal
kratek stik, ki je popolnoma popačil del zvočneka posnetka. Tako sem
kasneje pri montaži poskusil ta del nekako izrezati. Po dolgem
premisleku sem se odločil odsek posneti še enkrat.

6. 3 Montaža – Drugi del

Po končanem snemanju sem se ponovno podal v montažo in zmontiral
večino posnetkov, ki sem jih napravil v drugem dnevu snemanju. Ker sem
se odločil, da ni pametno da se izražam pravilno slovensko, ker bi to
izgledalo zelo, zelo dolgočasno in brez občutka, sem opustil posnetke
drugega dneva in začel planirati nov dan snemanja za interne posnetke.

6. 4 Snemanje – Tretji dan

Ker še nisem bil popolnoma pripravljen za
snemanje internih posnetkov sem na tretji dan snemanja rajši posnel še
edine preostale posnetke, ki sem jih potreboval za montažo. To so bili
eksterni posnetki na mestu.

Slika 7: eksterni posnetki na mestu (vitanje)

Slika 8: Eksterni posnetki na mestu (Vitanje)
Slika 7, 8: Eksterni posnetki na mestu (Vitanje)  

Te posnetke sem potreboval za nekakšen „photoshoot“, ki bi se odvijal v ozadju medtem ko se komentira zunanjost avtomobila in njegove lastnosti. Odpravil sem se v Vitanje in nekje v bliţnji okolici podjetja Unior ustavil. Tam sem iz mnogih kotov poskušal ujeti čim več ţivih posnetkov, ki bi tako ali drugače čim lepše prikazale zunanjost novega Clia. Kmalu me je pregnal deţ in krenil sem domov kjer
sem kasneje tistega dne še posnel notranjost.

Slika 9: Interni posnetki na mestu

Slika 10: Interni posnetki na mestu
Sliki 9, 10: Interni posnetki na mestu  

6. 5 Snemanje – Četrti dan

Ugotovil sem, da če hočem zmontirati video do konca, da nujno potrebujem še notranje posnetke med vožnjo in sem se zato še zadnjič podal na pot. Tokrat sem se odločil da če želim posneti dokaj naravne posnetke moram na posnetku zveneti avtentično. Ker kamer ne maram ravno najbolj, sem vzel nekaj, na kar verjetno ne bi pomislil kakšen profesionalni komentator. Veliko dozo alkohola.

Slika 11: Interni posnetki med vožnjo Slika 12: Interni posnetki med vožnjo
Slika 11, 12: Interni posnetki med vožnjo  

Ko sem tako v dokaj vinjenem stanju pričel snemati sem imel občutek da
poteka zadeva dokaj gladko. Ampak marsikatera podrobnost se je razkrila
šele potem, ko sem zvok ojačal in video povečal.

6. 6 Montaža – Tretji del

Naj povem da preden sem pričel montirati zadnji del in zaključevati montažo sem bil v strahu, da bo nekaj šlo zelo narobe. Bal sem se da bom na koncu imel projekt šestih minut, ki ga program ne bo hotel proizvesti zaradi kakšnega hrošča, da bo moj glas na zvočnem posnetku daleč pretih in da ko bom ta zvok ojačal, bomo slišali še zvok gum, kaj šele vse ostalo. Zato sem dokaj skeptično pričel z montaţo, ki je od začetka potekala dokaj gladko.

Seveda sem takoj ugotovil da posnetki niso „tip top“. Ker sem pozabil obtežiti stativ kamere se je le-ta večkrat odmaknila iz svoje pozicije in s tem za nameček še povzročila grd zvok, ki sem ga kasneje komaj nekako utišal. Program se mi je večkrat ugasnil brez razloga ampak nisem obupal. Za vsakim korakom sem shranjeval projekt za vsak slučaj in tako sem po nekaj urah uspel. Moram priznati da z največjim uţitkom sem montiral posnetke, ki niso vsebovali mene samega. Clio je veliko bolj fotogeničen kot jaz.

Programska oprema

  • Power Director
Za montažo sem se odločil uporabiti program, ki je bil najvišje ocenjen
s strani ekspertov in sicer Power Director podjetja Cyberlink. Program
je zelo lahek za obvladati ima lep nabor efektov, prehodov in trikov ki
jih lahko uporabiš. Je zelo pregleden in dovoljuje vstavljanje večih
efektov hkrati, dveh audio zapisov hkrati (recimo glasba + govor) in
hkrati še tekst. Kmalu sem ugotovil da pa na žalost ni najbolj stabilen
program saj se je večkrat nenadoma brez opozorila končal in mi s tem
prislužil dodatne minute dela. Power Director ima ravno tako integriran
snemalec zvoka, ki za razliko od tistega ki ga dobimo z operacijskim
sistemom Windows, nima omejitve snemanja.
Slika 13: Power Director – nabor prehodov
Slika 13: Power Director – nabor prehodov  
Slika 14: Power Director – nabor efektov

Slika 15: Power Director – snemalec zvoka

Slika 14: Power Director – nabor efektov Slika 15: Power Director – snemalec zvoka

 

Za montažo je avtor uporabil program, ki je bil najvišje ocenjen
s strani ekspertov, in sicer Power Director podjetja Cyberlink. Program
je zelo lahek za uporabo, ima lep nabor efektov, prehodov in trikov ki
jih lahko uporabiš. Je zelo pregleden in dovoljuje vstavljanje večih
efektov hkrati, dveh audio zapisov hkrati (recimo glasba + govor) in
hkrati še tekst.


Dodani efekti, prehodi in glasba

Pri montaži je avtor dodal določene efekte in prehode, s katerimi je popravil sliko, jo naredil bolj zanimivo ali pa  jo prilagodil določenim zahtevam. Dodal je tudi glasbo, ki se je skladala z posnetki, ter vse skupaj še dodatno popestrila.

7. Uporabljeni efekti

  • Focus
  • Filter Color
  • Zoom In
  • Flip Canvas
  • Glow
  • Beating
  • Replace Color
Slika 16: Replace Color efekt + Focus efekt
  Slika 16: Replace Color efekt+Focus efekt

Slika 17: Glow efekt

Slika 18: Flip Canvas efekt Slika 19: Delay efekt
Slika 17: Glow efekt Slika 18: Flip Canvas efekt Slika 19: Delay efekt

8. Uporabljeni prehodi

  • Glow
  • X-Ray
  • Blur
  • Grid Sliding
Slika 20: Prehod Glow + Focus efekt
  Slika 20: Prehod Glow + Focus efekt

                

Slika 21: Prehod Grid sliding Slika 22: Prehod Blur
Slika 21: Prehod Grid sliding

Slika 22: Prehod Blur

9. Uporabljena glasba

    • Viggo Mortensen – The return of the King
    • The Cure – Friday I’m in love
    • Sugarbomb – Hello Forrest Gump
    • OST – What the world needs now is love
  • Blaze media pro Audio Editor

Slika 23: Blaze media Pro Audio Editor

Za zvok sem uporabil program Blaze Media Pro Audio Editor. Sicer ni
najbolj napreden program za obdelovanje zvoka, ampak vsebuje tiste
funkcije, ki sem jih potreboval. Te pa so Amplify (ojačanje zvoka),
Notch (odstrani hrup na določeni frekvenci) in pa osnovne funkcije kot
so Cut, Crop, Copy ipd.

 

 

 

 

Slika 23: Blaze media Pro Audio Editor

10. Sklep

Nad končanim izdelkom nisem popolnoma zadovoljen. Interno snemanje bi
lahko bilo veliko lepše če bi imel širokokotni objektiv, manj bi bilo
tresljajev če bi kamera bila obtežena in vsebovala boljši stabilizator,
ravno tako bi bilo boljše, če bi v Sloveniji imeli lepše ceste. Zvok bi
lahko bil kvalitetnejši če mikrofon ne bi bil vreden karton alpskega
mleka in če bi ga znal bolje pozicijonirati. Komentarji bi lahko bili
informativni in smiselni ampak, ker sem poudarek dal na montažo mi to ni
bilo tako pomembno.
Slika 24: Renault Clio
Slika 24: Renault Clio

Kot zanimivost naj povem, da sem si pred pričetkom snemanja zadal cilj, da noben odsek videa ne bo daljši od 5 sekund. Torej, da se bo vsaj na vsakih 5 sekund menjal pogled oz. kader. S tem bi dosegel boljšo dinamičnost in s tem zvišal kvaliteto montaže. Če bi šlo vse po maslu, bi to verjetno napravil, vendar mi je primanjkovalo eksternih posnetkov, zato sem raje nekoliko drugače izvedel montažo. Lažje.

Slika 25: Celotna shema projekta

Slika 25: Celotna shema projekta

Dodal bi še, da sedaj vidim zakaj obstajajo ekipe za kamere, montažerji, avdio snemalci ipd. Zakaj ima vsak svojo vlogo. Ker je vsaka vloga zelo zahtevna.

11. Viri

www.topgear.com. 20. 08. 2007.

Za zvok je avtor uporabil program Blaze Media Pro Audio Editor. Ni
najbolj napreden program za obdelovanje zvoka, vsebuje pa
funkcije, ki jih je potreboval. To so:

  • Amplify (ojačanje zvoka),
  • Notch (odstrani hrup na določeni frekvenci) in
  • osnovne funkcije kot
    so Cut, Crop, Copy ipd.
DELI
Prejšnji članekPrihodnost razvoja spletnih aplikacij
Naslednji članekDigitalna temnica

Dejan Dobrotinšek je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.