The Huffington Post: Spodbujanje trga dela EU z večjim sodelovanjem zunanjega okolja na področju strokovnega izobraževanja

Stalen napredek informacijske tehnologije v številnih panogah jasno pomeni, da podjetja več ne potrebujejo toliko raziskav oziroma “individualne izvirnosti”, katerih znanje je bilo mogoče pridobiti le z raziskovalnim delom na univerzah.

Posledično že bežen pogled na to vrsto poklicev za katere je osebnostni talent še potreben razkriva, kako se tolerantni prag človeške napake zmanjšuje zaradi naprednih računalniških sistemov, ki nas navajajo na matematično natančnost. Če želimo okrepit svoj razvoj, ki postavlja izzive naši kreativnosti in produktivnosti znotraj našega zgodovinskega trenutka inovacije, lahko to izvedemo le digitalno.

Za zahtevne iskalce zaposlitve danes, bi se to lahko dobro prevedlo v strokovno izobrazbo, ki izključujejo študijske programe dodiplomski stopnje, ti. univerzitetne programe. Zlasti glede na večjega števila diplomantov, ki se zaposlijo v slabše plačanih delovnih mestih zaradi bodisi zmanjševanje povpraševanja ali večjega tekmovanja za vrsta dela prilagojena tej stopnji, v katero so vložili toliko časa in truda z večletnim in dragim terciarnim izobraževanjem – to je trend upadanja poklicne mobilnosti, ki sta ga opazila tudi s Holmes in Mayhew (2012).

V tem digitalnem kontekstu se to postavi na povsem predvidljivo preoblikovanje trga dela: zelo je odvisno od strokovnega sektorja in v celoti mu primanjkuje oblika, ki bi ustrezala vsem industrijam. Raziskava, ki jo je opravila Alison Wolf poudarja dvig referenc (2011), po katerih agencije za zaposlovanje pogosto ocenijo te kvalifikacije le kot sredstvo za hitro oceno učinkovitosti in ne kot zanesljivo merilo potrebnega znanja in spretnosti, ki so potrebni za delovno mesto. Tako opažamo, da lahko samo strokovno izobraževanje pomaga iskalcu zaposlitve na tem zasičenem delovnem trgu.

Potrjevanje takšnih domnev in strokovnih člankov je bil primaren empirični cilj raziskav, ki so bile opravljene v šestih različnih ekonomskih okoljih: Sloveniji (op. Višja strokovna šola Academia), Poljski, Veliki Britaniji, Turčiji in na Portugalskem. Enotna raziskava tako zaposlenih, pedagoškega osebja kot študentov in njihovih družin na različnih šolah v omenjenih državah analizira pričakovanja deležnikov v času študija, doseganja strokovnih kompetenc in uporabo teh kompetenc na trgu dela.

Raziskava je pokazala možnost večja sodelovanja izobraževalnih ustanov z gospodarstvom in lokalnim okoljem v Turčiji. Pilotno je zato, turška višja strokovna šola Turgay Ciner, skupaj s petimi partnerji izvedla izboljšave na področju izvedbe strokovnih izobraževanj s transnacionalnimi obiski v Afşin, Lousado in Mariboru.

Dodatno so potekala bilateralna srečanja med Višjo strokovno šolo Academia in angleškimi partnerji v Mariboru in Londonu na katerih so bile izmenjane dobre prakse izvedbe študijskih programov višjih strokovnih šol.

Članek je bil objavljen v Huffington Post 28. julija 2015 – povezava