O delu montažerja

Delo montažerja je seveda montiranje. Montažer je zadnji ustvarjalni sodelavec režiserja, ki lahko odkrije in
izpostavi tudi najbolj prikrite vrednosti posnetega materiala. Prav
tako lahko montažer zmanjša sporočilo materiala ali ga celo izniči. Montažer mora delati natančno in hitro tudi pod pritiskom, ki zaradi programskih zahtev in časovnih omejitev ni redek.

1 Uvod

Montaža je igra s koščki posnetega časa, zlaganje slike in tona tako, da povemo zgodbo preprosto in vsem razumljivo. Montaža je umetnost podajanja realnega časa v nerealnem. Spremljanje nekega trenutka resnice, poskus vzpostavitve odnosa med občutki in iskanjem načina, ki bo tem slikam dal moč, da bodo pritegnile pozornost in vzbudile pri občinstvu, ki bo za nas vedno premalo znano, prave občutke. V preprostem pomenu beseda definira preprosto dejanje. To je spajanje dveh posnetkov v celoto, v neko zgodbo, ki predstavi avtorjevo zamisel. Grobo rečeno je montaža zadnja stopnja dela v dolgem procesu ustvarjanja avdiovizualnega sporočila. Montaža se začne z zamislijo, s pisanjem scenarija, s snemalno knjigo, namenjeno delu pred kamero, z ogledom posnetega materiala, tehtnim premislekom in pripravo o delu pred vstopom v montažo. Dober izdelek ni rezultat improvizacije, ampak rezultat znanja, ne samo o življenju in svetu, ki ga prikazuje, ampak tudi znanja in obvladanja postopka, s pomočjo katerega bo zamisel uresničena.

2 Delo in naloge montažerja

Delo montažerja je seveda montiranje. Montiranje celovečernih filmov, dokumentarnih filmov, izobraževalnih, informativnih in športnih oddaj, glasbenih spotov, propagandnih sporočil, oz. kar si zamislijo programska uredništva. Montažer sodeluje tudi z montažami na terenu na vseh pomembnejših dogodkih pri nas in v tujini, kot so Olimpijske igre, Svetovna prvenstva, državniška srečanja in drugo.

Če je montaža zadnja ustvarjalna možnost, potem je montažer zadnji ustvarjalni sodelavec režiserja, ki lahko odkrije in izpostavi tudi najbolj prikrite vrednosti posnetega materiala. Prav tako lahko montažer zmanjša sporočilo materiala ali ga celo izniči. To je zelo pomembno, ker veliko režiserjev slabo pozna delo montažerja in tako po vseh svojih dobrih idejah glavno odgovornost in zadnjo besedo prepušča montažerju. Montažer ne more uspešno opravljati svojega dela brez široke splošne razgledanosti in talenta. Z filmskim ali televizijskim delom je v ustvarjalnem kontaktu več časa kot ostali ustvarjalci dela. Ima možnost, da maksimalno poudari vse vrednosti, katere so ustvarili predhodni ustvarjalci(scenarist, scenograf, igralci, snemalec, itd…). Domišljija, sposobnost predvidevanja in zamišljanja končne podobe, vizualen spomin, spominjanje vsakega zvoka, dialoga, geste, izreza so pomembne lastnosti montažerja s pomočjo katerih si ustvari svojo predstavo o bodočem izgledu dela. Smisel za glasbo in njeno usklajevanje s sliko, naravni občutek za najboljšo povezavo, dolžina posnetka ali daljših sekvenc, so izraz razvitih prirojenih sposobnostih montažerja. Da bi vse te lastnosti uskladili je potrebna velika koncentracija in obvladanje samega sebe v vsakem trenutku.

Montažer mora delati natančno in hitro tudi pod pritiskom, ki zaradi programskih zahtev in časovnih omejitev ni redek. Zaradi večplastnosti dela v montaži in zelo hitrega razvoja tehnologije se mora montažer nenehno izobraževati in pridobivati izkušnje. Za pridobitev teh izkušenj pa so potrebna dolga leta dela v montaži in veliko zmontiranega gradiva. 

Naloge montažerja delimo v tri skupine:

2.1 Tehnične naloge  

Tehnične naloge montažerja so organiziranje posnetega materiala slike in zvoka, vzpostavljanje potrebne kontinuitete filma ali televizijske oddaje, posnetemu materialu dati ustrezen ritem. Ne glede kako natančno je bil material posnet, nemogoče je na snemanju povsem natančno predvideti reze in druge prehode v filmu ali televizijski oddaji. Stil režiserja v montaži je odločujoč, kljub temu je vloga montažerja v sintezi in ritmu velika. V montaži je zelo važna strokovnost montažerja in dobro poznavanje tehnologije. Delo v montaži mora biti organizirano tako, da montažer ni obremenjen s tehničnimi problemi in se lahko posveti kreativnemu umetniškemu delu. 

2.2 Dramaturške naloge  

So kreiranje pregledne in sugestivne konstrukcije materiala, izdelava kompaktne avdiovizualne vsebine, katera bo učinkovito delovala na gledalca, ritem, kot efekt celote filma – televizijske oddaje. Za uspešno opravljanje teh nalog je potreben talent. Govori se, da je montažer takšen, kakršen material dobi. To je lahko točno, vendar izkušen in talentiran montažer mora narediti podvig iz kakršnega koli materiala. V nekaterih primerih dobi montažer že v naprej snemalno knjigo z izdelanimi dramaturškimi rešitvami. To olajša njegovo delo, kljub temu pa mora uporabiti pri montaži svojo kreativnost. Pri dokumentarnih oddajah je gotovih dramaturških rešitev veliko manj. Te rešitve se morajo najti v montaži in tu je montažer prvi kreativni sodelavec režiserja. Nekatere v naprej predvidene dramaturške rešitve imajo lahko v sklopu širšega konteksta čisto drugačno vrednost in pomen, zato je njihovo avtomatično sprejemanje vse, samo ne dober kreativen postopek.

2.3 Asociativne naloge

Asociativne naloge zahtevajo od montažerja kreativne rešitve v smislu bogatenja gledalčeve zavesti z novimi vsebinami, ki se pojavljajo kot nove avdio vizualne kvalitete nastale z medsebojnim povezovanjem posnetkov. To je najmanj jasna in očitna lastnost montaže –  postavljanje posnetka poleg posnetka s svojim sporočilom, ki nam lahko pove novo sporočilo. To je velik izziv za montažo in montažerja.  

Montaža je končni kreativni postopek pri ustvarjanju filma ali televizijske oddaje,  točneje zadnja možnost avtorja. Montaža ni mehanično izpolnjevanje režiserjevih ukazov.  Večina dobrih režiserjev nikoli ne daje točnih navodil kako sestaviti neko celoto ali celo dva posnetka. Dober montažer ima in mora imeti, možnost,  da pri konkretni montaži doseže boljše rezultate kot jih je režiser pričakoval. 

(Šturm A., TV Slovenija, 2002,3-6)

3 Vrste montaž na TV Slovenija

Skupina za montažo na TV Slovenija uporablja filmsko montažo, nelinearne Heavyworks / Lightworks montaže, INCITE montaže, linearne ACE programirane montaže ter ENG hibridne montaže. Elektronske montaže delimo na linearne, kar pomeni, da kadre nizamo zaporedno (ENG in ACE montaže) in na linearne, kjer kadre nizamo nezaporedno oz. poljubno.

3.1 Filmska montaža

V filmski montaži se montirajo filmi in pa dokumentarne oddaje, ki bodo na filmskem traku ohranile dogodke in ljudi kot dediščino za bodoče generacije. Gre za klasično SUPER 16-milimetrsko montažno mizo PREVOST. 

3.2 Heavy / Lightworks in INCITE montaže

Omenjene montaže so edine računalniške in nelinearne montaže na TV Slovenija. Torej edine na katerih se material nalaga na diskovna polja in kjer montaža poteka izključno preko računalnika. Nelinearne montaže delimo še na OFF LINE in ON LINE. Razlika je predvsem v kvaliteti s katero nalagamo gradivo na računalnik. 

  • On Line kvaliteta naj bi bila čim bližje nekompresirani sliki in se uporablja za takojšnje predvajanje v programu. Nekompresirana slika pa zahteva tudi veliko prostora na diskovnih poljih.
  • Off Line kvaliteta je kompresirana slika, ki se uporablja samo za montažo. Pred predvajanjem je sliko potrebno nadomestiti z nekompresirano, kar lahko naredimo v INCITE ali ACE montaži.

Heavy in Lightworks so torej nelinearne Off Line montaže, ki so ime dobile po programu v katerem se montira, namenjene pa so daljšim projektom, kjer je končni izdelek na filmskem traku ali pa na elektronskem mediju (BETACAM, DigitalBETACAM, IMX).

  • INCITE pa so On line nelinearne montaže, ki so ime prav tako dobile po programu s katerim se montira. V tej montaži vedno dobimo končni izdelek, ki je pripravljen za predvajanje v programu.

(Lightworks in INCITE User Guide)

  • Prenos materiala na diskovna polja pri nelinearnih montažah

 Vsekakor je prvi korak pri nelinearnih montažah, prepis slike in zvoka oz. različnih nosilcev na diskovna polja. To je hkrati tudi ena izmed najpomembnejših faz priprave na kvalitetno montažo. Zaradi tega je material potrebno naložiti čimbolj pregledno, kar se še posebej pozna pri večji količini kaset. Potreben je tudi natančen popis materiala in pa izbor uporabnih kadrov, saj ne želimo nalagati neuporabnega materiala, ker s tem le po nepotrebnem polnimo disk in tratimo čas.

Najboljše je da so posnetki dolgi po 10 minut, tudi če je vmes kakšen neuporaben kader, da so posnetki pravilno poimenovani in imajo popisano časovno kodo (TC – Time Code), ki se pri snemanju zapiše na trak.

(Turkovič M., Košir M., Šturm T., 2003,21-26)

3.3 ACE elektronsko programirane montaže

Te so namenjene predvsem montaži zahtevnejših projektov, ki potrebujejo dodatno obdelavo slike, dodajanje grafike, montažo več tonskih sledi, uporabo digitalnih 3D efektov, itd. Projekti montirani v teh montažah so slikovno narejeni do konca, tonsko obdelavo pa je potrebno zaključiti v »sinhro« studiu.

3.4 ENG hibridne montaže

ENG hibridne montaže so namenjene izdelavi krajših prispevkov, ki se objavijo še isti dan (novice, poročila, dnevnik, šport) in pripravi prispevkov, ki se kasneje obdelujejo v studiih ali ACE montažah.

 

Tehnične naloge – organiziranje posnetega materiala slike in zvoka, vzpostavljanje
potrebne kontinuitete filma ali televizijske oddaje, posnetemu
materialu dati ustrezen ritem.

Dramaturške naloge – kreiranje pregledne in sugestivne konstrukcije materiala, izdelava
kompaktne avdiovizualne vsebine.

Asociativne naloge – kreativne rešitve montažerja, v smislu bogatenja gledalčeve zavesti z novimi
vsebinami.

vrste montaž:

  • filmska montaža – montirajo se filmi in pa dokumentarne oddaje,
  • Heavy / Lightworks in INCITE montaže – računalniške in nelinearne montaže, kjer se material nalaga na diskovna polja in kjer montaža poteka izključno preko računalnika,
  • ACE elektronsko programirane montaže – montaža zahtevnejših projektov,
  • ENG hibridne montaže – montaže namenjene izdelavi krajših prispevkov

Tehnologija

Na Tv Slovenija uporabljajo že precej zastarelo tehnologijo. Montiranje s kasete na kaseto je predvsem v dolgotrajnosti postopka snemanja in prevrtavanja med
pregledovanjem materiala. Če bi imeli ves material že na diskovnem
polju bi bila stvar opravljena veliko hitreje. V montažah še vedno uporabljajo profesionalne magnetoskope.

4. Tehnologija, ki jo uporabljamo

Tehnologija, ki jo uporabljamo na TV Slovenija je že precej zastarela. Za montažo prispevkov se še vedno uporabljajo kasete formatov BETA, DigitalBETACAM, IMX, DVCPRO in DVCAM. Problem montiranja s kasete na kaseto je predvsem v dolgotrajnosti postopka snemanja in prevrtavanja med pregledovanjem materiala. Če bi imeli ves material že na diskovnem polju bi bila stvar opravljena dosti hitreje. Tu je glavna ovira predvsem arhiv posnetkov, ki zajema ure in ure posnetega materiala, za katerega bi potrebovali zelo veliko časa, da bi ga pretvorili v ustrezen format in naložili na diskovna polja. Potrebna bi bila torej digitalizacija celotnega video arhiva.
V montažah so tako še vedno v uporabi profesionalni magnetoskopi s katerimi predvajamo posnet material ter ga sproti nasnemavamo, kader za kadrom, da dobimo končni izdelek – prispevek. Izdelava prispevka poteka tako, da novinar s seboj prinese posnet material na eni ali več kasetah, svoj prebran in posnet tekst ali »OFF« pa na drugi kaseti. Posnetek se tako najprej sestavi tonsko (Naprimer OFF, izjava, OFF izjava…), na koncu pa se OFF še pokrije s kadri, ki jih novinar prinese s seboj. Kadri so ponavadi izbrani tako, da s sliko pokažemo zgodbo, ki nam jo novinar pripoveduje v svojem prispevku. Izjav ponavadi ne prekrivamo, razen če so predolge ali pa so sestavljene oz. »narezane«.

4.1 Magnetoskopi in formati kaset

V montažah ENG, kjer pripravljamo ves informativni program (poročila, dnevnik, novice, šport…) uporabljamo naslednje magnetoskope in formate kaset:
 

  • BETACAM SP magnetoskop

Gre za prvi kasetni magnetoskop po U – maticu, ki je zagotavljal daljši čas snemanja in boljšo avdio in video kvaliteto, ter enostavnejše delo z daljinsko vodeno kontrolno ploščo, ter lahkim dostopom do vseh nastavitev. Ta magnetoskop lahko snema le na BETACAM SP kasete in se ga ne uporablja za predvajanje in pregledovanje materiala.

Slika 1: BETACAM SP magnetoskop

Slika 1: BETACAM SP magnetoskop

Slika 2: METACAM SP kasete

Slika 2: METACAM SP kasete

  • IMX magnetoskop

Večina ENG montaž pa za snemanje uporablja IMX magnetoskop. Čeprav
snemajo samo na IMX kasete, pa so zmožni predvajati več formatov kot so
BETACAM, DigitalBETACAM in IMX, zato sta v montaži vedno prisotna dva
IMX magnetoskopa.

 

Slika 3: IMXmagnetoskop

Slika 3: IMXmagnetoskop

Slika 4: IMX kasete

Slika 4: IMX kasete

  • DVCAM magnetoskop

Digitalni magnetoskop, namenjen predvsem manj zahtevnim montažam, kar ENG tudi je. Lahko predvaja  DVCPRO format in seveda svoj DVCAM format. Ta magnetoskop je namenjen le predvajanju in pregledovanju materiala. Magnetoskop predvaja vse velikosti kaset brez uporabe kakršnega koli adapterja.

Slika 5: DVCAM magnetoskop

Slika 5: DVCAM magnetoskop

Slika 6: DVCAM format

Slika 6: DVCAM format

Slika 7: starejše DVCPRO kasete

Slika 7: starejše DVCPRO kasete

(Panasonic, Sony Operating Instructions)

5 Zaključek

Montaža je torej zelo pomemben dejavnik pri ustvarjanju avdiovizualnega sporočila, montažer pa eden izmed kreativnih sodelavce režiserja. Najsi gre za celovečeren film, dokumentarno oddajo, prispevek v informativni oddaji ali pa reklamno sporočilo, je montažer tisti, ki izdelku doda piko na i. Tudi na TV Slovenija se montaže počasi digitalizirajo. Iz linearnih ENG montaž bo dnevno – informativni program prešel na računalniške FlashNews montaže, s čimer bo izdelava prispevkov dosti krajša in enostavnejša. Počasi se bo tudi avdio/video arhiv preselil na računalniške diske tako, da bo ves material dostopen preko omrežja in ga bomo z nekaj kliki že imeli na računalniku v montaži. Čeprav bo verjetno še preteklo nekaj časa preden bo novi sistem popolnoma zaživel.

6 Viri in literatura 

  • INCITE User Guide 

  •  LIGHTWORKS User Guide

  • PANASONIC Operating Instructions For: DVCPRO

  • SONY Operating Instructions For: BETACAM, DVCAM, DIGITALBETACAM, IMX  

  • Šturm A.: Skupina za TV montažo, 2002, TV Slovenija, Za interno uporabo.

  • Turkovič M., Košir M., Šturm T.: Kako dobiti sliko in zvok na diske v nelinearnih montažah, 2003, TV Slovenija, Za interno uporabo.

Magnetoskopi in formati kaset:

  • BETACAM SP magnetoskop
  • IMX magnetoskop
  • DVCAM magnetoskop – namenjen le predvajanju in pregledovanju materiala.

Tudi na TV Slovenija se montaže počasi digitalizirajo.

DELI
Prejšnji članekSkupne značilnosti televizije in filma
Naslednji članekMultimedija v gledališču

Alan Jančič je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.