Upravljalci znanja

V zadnjem desetletju stopa v ospredje evropskih politik potreba po modernizaciji izobraževalnih sistemov. Nastanek visokošolskih strokovnih programov lahko utemeljujemo oz.
izražamo kot neposredno posledico potreb evropskega gospodarstva, ki
danes ne potrebuje le  uslužbencev z »modrimi ovratniki« temveč t. i.
upravljalce znanja.

Uvod

Nekatere poslovne šole v tujini izvajajo študij v pravem poslovnem okolju. Mariborska ACADEMIA se je povezala s Team Academy, University of Applied Science –  poslovno šolo na Finskem, kjer študijski proces izvajajo v pravem poslovnem okolju.

Evropske šole pospešeno stopajo v korak s časom

Raven učinkovitosti in uspešnosti  evropskih visokošolskih institucij je eden glavnih razlogov za slabšanje položaja teh v primerjavi z visokošolskimi inštitucijami v Združenih državah Amerike.

V zadnjem desetletju stopa v ospredje evropskih politik potreba po modernizaciji izobraževalnih sistemov. Reformni procesi nacionalnih visokošolskih sistemov, ki jih je leta 1999 sprožila bolonjska deklaracija, so v evropski visokošolski prostor vnesli pomembne spremembe zlasti v smislu diferenciranja strokovnega in univerzitetnega izobraževanja.

Potrebujemo kreativne motivirane strokovnjake, ki znajo delati samostojno in v skupini

Nastanek visokošolskih strokovnih programov lahko utemeljujemo oz. izražamo kot neposredno posledico potreb evropskega gospodarstva, ki danes ne potrebuje le  uslužbencev z »modrimi ovratniki« temveč t. i. upravljalce znanja.

Poslovni procesi sodobnega gospodarstva vse manj temeljijo na monotonih, ponavljajočih se aktivnostih. Danes od delavca pričakujemo motiviranega strokovnjaka, ki je sposoben upravljati z informacijami in delati samostojno.

Zaposleni mora biti sposoben celolovitega izražanja svojih sposobnosti skozi lastno kreativnost, razmišljanje, osebnost in končno tudi skozi svoj »network«. Pomembno je, da ima razvite sposobnosti delovanja v timu.

Problemi tradicionalnega izobraževalnega sistema

Kljub reformam učne metode v tradicionalnih izobraževalnih sistemih visokošolskega strokovnega izobraževanja ostajajo v večji meri nespremenjeni.

Pomeni, da se  način dela s študenti in principi ocenjevanja doseženega znanja in študijskih rezultatov bistveno ne spreminjajo. Ključna vloga profesorjev je, da teoretično znanje prenašajo na študente. Slednji imajo v izobraževalnem procesu bolj malo možnosti vpliva na samo izvedbo, kakor tudi na uporabo učnih metod.

Tradicionalni izobraževalni sistem temelji na avtoriteti, od študentov pa zahteva poslušnost in izpolnjevanje obveznosti kar pomeni, da (še vedno) vzgajamo delavce oz. izvrševalce za potrebe široke industrije.

Slika 1: Johannes Partanen, Team Academy, Finska

Slika 1: Johannes Partanen, Team Academy, Finska – guru metode izkustvenega učenja, sredi treninga:  tudi profesorji gredo včasih na kolena.

Zaposleni mora biti sposoben celolovitega izražanja svojih sposobnosti
skozi lastno kreativnost, razmišljanje, osebnost in končno tudi skozi
svoj »network«. Pomembno je, da ima razvite sposobnosti delovanja v
timu.


Izkustveno učenje

Pri izkustvenem učenju gre za to, da mora študent v prvi fazi znati definirati problem, poiskati rešitve
in končno oblikovati vpliv določenih rešitev na konkretni primer. Šele
ko skozi proces konflikta možnih rešitev najde ustrezno, je osvojil
določeno znanje.

Potrebe razvitega evropskega gospodarstva

Potrebe razvitega evropskega gospodarstva kažejo na proces transformacije industrijske družbe v družbo znanja, kjer konkurenčna prednost delodajalcev ne temelji na vrhunski tehnološki opremljenosti temveč na zaposlenih in njihovih sposobnostih.

Gre torej za proces spremembe kulture managementa oz. vodenja, ki temelji na principih sodelovanja in usmerjanja ne pa na izponjevanju obveznosti.

V učečih se organizacijah tako vse bolj izginja tudi struktura hierarhije, ki v veliki meri negativno vpliva na proces kreativnosti in podjetniškega načina razmišljanja zaposlenega posameznika.

Novejše raziskave kažejo, da znanje, ki ga pridobimo zastara v treh letih. Pomeni, da nekateri statični učni programi dejansko zastarajo še preden študent diplomira.

Razpad Sovjetske zveze je tipičen primer ekonomije, ki je temeljila na petletnih načrtih, ki pa so bili neuspešni zaradi dinamike sprememb družbenega okolja.

Učne metode izkustvenega učenja pospešujejo prenos znanja in izkušenj

Študent absorbira in zadrži posredovano znanje skozi učenje na praktičnem primeru. Pomeni, da mora v prvi fazi znati definirati problem, poiskati rešitve in končno oblikovati vpliv določenih rešitev na konkretni primer. Šele ko skozi proces konflikta možnih rešitev najde ustrezno, je osvojil določeno znanje.

Prenos znanja z dialogom

Izkustveno učenje je hitrejše z uporabo metod dialoga v timu.

V procesu dialoga poslušalec mora utišati svoj notranji glas (»kaj bom zdaj povedal oz. kako bom odreagiral«) in se koncentrirati na sogovornikovo pripovedovanje ter se izogibati sklepanju subjektivnih mnenj oz. ocen. Cilj uporabe metode dialoga je razumeti tako svoje, kot razmišljanje drugih z namenom skupnega iskanja rešitve.

Slika 2: Inoviraj ali umri

Slika 2: Inoviraj ali umri … skupina finskih študentov Team Academy s sodelavci Academie preizkuša metodo izkustvenega učenja.

Inovacije, kreativne rešitve ali nove ideja so rezultat dela posameznika, tima ali celotne organizacije in vedno temeljijo na preteklih izkušnjah in poskusu iskanja in kombiniranja novih rešitev.

Študij ekonomije na  Višji strokovni šoli Academia

Višja strokovno šola ACADEMIA je svoje izobraževalno poslanstvo usmerila k potrebam  mednarodno konkurenčnega gospodarstva.

V letošnjem letu je Academia postala članica Team Academy Network – evropske mreže razvojno – izobraževalnih inštitucij, ki se ukvarjajo z razvojem in implementacijo organizacijskega učenja.

V študijskem letu 2008/09 bodo na študijskem programu Ekonomist klasične predavalnice zamenjali stoli in mize umeščeni v kroge, kjer se ustvarja interakcija in neposredni dialog.

Predavatelji bodo prevzeli vlogo trenerjev, študenti bodo postali timski sodelavci v virtualnih/resničnih podjetjih.
 
Dokaz za to da vse omenjeno zares deluje, je Team Academy na Finskem. Gre za neodvisno fakulteto za marketing in podjetništvo, ki deluje v okviru Jyvaskyla Polytechnic in je dobitnica številnih nagrad in priznanj s področja inovacij v visokošolskem izobraževanju. Gre za edinstveni primer uporabe metode izkustvenega učenja, ki jo poleg Team Academy v svetovnem merilu uporablja le še Nokia.

Team Academy ponuja študij podjetništva (1. bolonjska stopnja) po metodi izkustvenega učenja (»Learning by doing«), ki tradicionalni način poučevanja nadomešča s konkretnim delom v resničnem poslovnem okolju.

Učni proces ne poteka v učilnicah, temveč gre za delo v resničnih podjetijh-timih, ki jih ustanovijo in v okviru njih poslujejo študenti. Vloga trenerjev je nuditi strokovno podporo podjetniškim timom, ki delujejo na trgu. Učenje na napakah in metoda dialoga predstavlja ključni vir pridobivanja novega znanja.

Možnost šestmesečnega študija na Finskem

Študenti VSŠ Academia, kot partnerske izobraževalne inštitucije Team Academy in uradne članice EU TA Network imajo v študijskem letu 2008/09 prvič možnost študijske izmenjave na Finskem, kjer bodo v okviru šestmesečnega programa pridobili praktična znanja podjetništva.

Več o možnosti študija na VSŠ Academia in študija na Finskem si lahko preberete na spletnih straneh  www.academia.si.  

 

Višja strokovno šola ACADEMIA je svoje izobraževalno poslanstvo usmerila k potrebam  mednarodno konkurenčnega gospodarstva.

Študenti VSŠ Academia, imajo v študijskem letu 2008/09 prvič možnost študijske izmenjave na Finskem, kjer bodo v okviru šestmesečnega programa pridobili praktična znanja podjetništva.