Uporaba toplo hladnega barvnega kontrasta pri embalažah

Fotografija

Študent: Urška Grobin


Urška Grobin je diplomantka programa Medijska produkcija na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno diplomsko delo je zagovarjala maja 2015.

PDF

Diplomsko delo Urška Grobin

Barva je likovna prvina, ki v veliki meri vpliva na obnašanje človeka. Naučeni smo, da pri semaforju ustavimo pri rdeči in speljemo pri zeleni. Vse to delamo podzavestno. Prav zaradi tega se mnogokrat ne zavedamo, kako velik vpliv imajo barve na človeka. Tega pa se zelo dobro zavedajo prodajalci. Če želijo, da njihova embalaža izstopa, mora biti le-ta odeta v barve, ki med sabo tvorijo harmoničen odnos.
Barve razvrščamo v barvnem krogu in v barvnih telesih glede na barvnost, svetlost in nasičenost. Z mešanjem primarnih barv dobimo sekundarne barve, z mešanjem sekundarnih pa terciarne barve. Kadar med dvema barvnima učinkoma opazimo razliko, govorimo o kontrastu. Poznamo toplo-hladni kontrast, svetlo-temni kontrast, kontrast barve k barvi, kontrast barvnih kakovosti, komplementarni kontrast in kontrast barvne količine.

Toplo-hladni kontrast je kontrast med toplo in hladno barvo. Oranžno, rumeno, rumenooranžno, rdečo in rdečevijolično uvrščamo med tople barve, medtem ko zeleno, modrozeleno, rumenozeleno, modro, modrovijolično in vijolično uvrščamo med hladne barve. Toplo-hladni kontrast med dvema barvama je lahko šibek ali močan. Najmočnejši je med modrozeleno in rdečeoranžno barvo.

Glede na analizo, ki sem jo naredila, ugotavljam, da je toplo-hladni kontrast pogosto uporabljen pri embalaži v različnih dejavnostih, in sicer najpogosteje v prehrambeni industriji, na kar nakazuje število najdenih primerov.
Na podlagi ugotovitev lahko potrdim tezo diplomske naloge, da je toplo-hladni kontrast najpogosteje uporabljen v prehrambeni dejavnosti.

Diplomsko delo

PDF

Diplomsko delo Urška Grobin

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X