Uvajanje modela kontrolinga v podjetje xy

V diplomskem delu sem izpostavila vsakdanjo problematiko obvladovanja stroškov v poslovnem okolju podjetja xy.

Z izpostavljenimi hipotezami predpostavljam nujnost kompleksnega usmerjanja poslovanja družb, ter pravočasnega zaznavanja potencialnih odstopanj.

Ugotavljam analizo poslovanja na konkretnem primeru podjetja xy, da morajo biti informacije
uspešnosti poslovanja: kakovostne, pravočasne in ekonomsko preverjene. Le takšne informacije so ustrezna podlaga za pravilno sprejemanje poslovnih odločitev.

Za dolgoročni obstoj in bodočo rast podjetij sta zelo pomembni tako uspešnost kot učinkovitost poslovanja.

Zaradi neverjetnega vzpona cen nekaterih surovin v zadnjih letih je izredno pomemben segment obvladovanja stroškov materiala. Znotraj podjetja samega je mogoče vplivati le na količinski odmik, saj vrednostnega običajno diktira tržišče. Količinski odmiki so običajno tesno povezani z odmiki zaradi kakovosti, saj dodatno porabo povzroča običajno izmet.
Zato je potrebno opazovati dogajanje in težiti k zmanjševanju celotnih negativnih odmikov.

Skozi praktični del diplomske naloge sem lahko zasledila, da je mogoče določene posredne stroške povezane s stroji in orodji obravnavati tudi kot neposredne. Pri tem se srečujemo s principom gibljivega predračuna, saj se posredni stroški pretvarjajo v neposredne na podlagi obsega planiranih aktivnosti.

V namen vzpostavitve kontrolinga bi bilo v podjetju smiselno formalizirati določene postopke, določiti odgovorne odločevalce, ki bi postavljali akcijske načrte in odgovorne izvajalce teh aktivnosti.

Najpomembnejše naloge novo vzpostavljene službe kontrolinga bodo:

• spremljati tok informacij v okviru določenih služb;
• spremljanje rezultatov kot posledice planiranih in izvedenih aktivnosti ter ponovno posredovanje teh informacij odgovornim osebam in

• skrb za nenehno optimizacijo in izboljševe poslovnih procesov.

Podjetje bo imelo zaradi uvedbe kontrolinga naslednje pridobitve:

• bolj kvalitetno analiziranje in razmišljanje o bodočih usmeritvah;
• sistematično dostopanje do povratnih informacij (in iskanje ustreznih načinov) za študijo in učenje na osnovi ugotovljenih odmikov.

Če analiziram posamezne hipoteze posamično, pridem do naslednjega zaključka:
Pod točko A in B sem v uvodu naloge zastavila naslednji hipotezi:

A. Kontroler je funkcija, ki je nujno potrebna za podjetje, ker podjetje rabi dobrega    nadzornika vseh obračunov in nadziranj poslovnih procesov.
B. Z informacijami ob pravem času lahko uspemo, ker omogočamo z kontrolingom zsmerjanje in usklajevanje poslovanja s pomočjo pravočasnega zaznavanja potencialnih odstopanj.

Obe zgoraj navedeni hipotezi lahko potrdim z naslednjo razlago:

Obstoj in rast podjetja sta v razmerah globalnega poslovanja odvisna od mnogih dejavnikov, med katerimi so ključnega pomena pravilne in pravočasne poslovne odločitve. Podjetja, ki občutijo pritisk konkurence in se srečujejo z izzivom ohraniti ali povečati svojo konkurenčno prednost, potrebujejo za učinkovito odločanje sisteme za upravljanje s podatki in informacijami na različnih ravneh. Pri tem pa je temeljni problem obvladovanje velike količine podatkov, saj je je treba izluščiti prave in jih sistematično urediti.

C. Cilji poslovanja in nadziranja  morajo biti zmeraj konkretizirani in določeni tako, da so tudi uresničljivi.

Osnovo sprejemanje poslovnih odločitev predstavljajo informacije o uspešnosti poslovanja, ki morajo biti kakovostne, pravočasne, zanesljive in ekonomsko preverjene.  Še tako natančni računovodski podatki ne razkrivajo vsega potrebnega za dolgoročno načrtovanje. Izvor pravih informacij je ustrezno postavljen in informacijsko podprt kontroling.
Spremembe v ožjem in širšem poslovnem okolju so edina stalnica, ki podjetje kot takšno nenehno sili k prilagajanju novonastalim razmeram.
Torej je izrednega pomena, da so cilji poslovanja in nadziranja točno konkretizirani in določeni tako, da so lahko tudi uresničljivi.

Zadnjo hipotezo pa bi delno ovrgla, in sicer:

D. »Podjetje, ki ima kontroling je vedno v koraku prednosti pred podjetjem, ki ga nima (v enaki panogi).«

S to trditvijo se ne morem strinjati v celoti, zato  ker:

1. ima že vsako podjetje za potrebe poslovanja nastavljene notranje kontrole nadzorovanja stroškov;
2. sem skozi nalogo  lahko zasledila različna mnenja avtorjev, ki menijo, da ni obvezno za vsako podjetje, da ima organizirano službo kontrolinga, pač pa je dovolj, da jo že formira v okviru drugih služb.

Na podlagi vseh štirih zastavljenih hipotez sem lahko predstavila vlogo operativnega kontrolinga v proizvodnem podjetju xy.  To delo sem namenila tako izvajalcem kontrolinga, ki so formirani že v okviru delovanja podjetja samega, in sicer kot analitikom, ki pripravljajo informacije za odločanje, kakor tudi poslovodstvu in managerjem, ki so uporabniki teh informacij.

Cilj tega dela je prikazati vlogo kontrolinga v proizvodnem podjetju xy. Tako lahko spoznamo, da moramo izhajati iz težišča operativnega kontrolinga in potrebe po vključenosti vseh procesov v podjetje xy, zato je uspešnost kontrolinga v celoti odvisna od uspešnega izvajanja povezovalne vloge med posameznimi nosilci nalog v poslovnem procesu.

S tem delom želim dokazati, da je težišče nalog kontrolinga na koordinaciji aktivnosti, katere potekajo v procesih podjetja, z upoštevanjem strateških ciljev podjetja kot celote.