Vzajemni skladi so v zadnjih dveh desetletjih postali zelo priljubljen in ne več samo nejasen finančni instrument. Kot vlagatelji zaupamo in pričakujemo od poklicnih upravljavcev sklada, da bodo skrbno ravnali s premoženjem, ki smo jim ga zaupali. S strani vlagatelja so za nakup pomemben dejavnik njegova pričakovanja, s strani upravljavca pa strokovna utemeljenost in naložbena ideja, ki zahteva ustrezno strokovno ekipo. Pred naložbo v sklad se mora vsak vlagatelj seznaniti s pravili upravljanja vzajemnega sklada, kjer je opisana poslovna politika vodenja sklada.

Namen ali cilj posamezne investicijske družbe oz. sklada se opredeli že ob ustanovitvi. Od cilja oz. namena sklada je odvisna tudi vrsta vrednostnih papirjev, ki jih ima sklad v svoji aktivi oz. jih kupuje. Prvi element varnosti je razpršitev naložb, zato nihanje vrednosti posamezne naložbe vpliva na vrednost točke samo v tolikšni meri, kolikšen delež omenjena naložba predstavlja v portfelju vzajemnega sklada. Čim večja je razpršitev v različne vrednostne papirje, tem večja je tudi varnost.

Idealno bi bilo, če bi lahko vsak mesec investirali nekaj denarja; s tem bi zaradi nihajočih tečajev na posameznih kapitalskih trgih enkrat kupili dražje, drugič ceneje. Ustvarili bi si povprečni strošek nakupa in se izognili nakupu ravno na vrhu ali prodaji na dnu. Pomembno je, da poskusite uravnotežiti vaš portfelj delnic, obveznic in drugih različnih naložbenih načinov, predvsem z razpršitvijo naložb. Ravno velika raznovrstnost oz. ponudba vzajemnih skladov je ena izmed glavnih prednosti, ki vsakemu posamezniku omogoča, da si v vsakem trenutku sestavi sebi ustrezen portfelj. Pri delniškem portfelju je zelo priporočljivo, da vseh sredstev ne vložimo v eno delnico, ampak izberemo dobro razpršen globalen sklad. Upravitelji vlaganj priporočajo, da se vlagatelji v slabih časih držijo določene taktike.