Razvoj radia

Razvoj radia se je začel z porajanjem potrebe po množični komunikaciji, zabavi in obveščanju. Z mednarodnimi standardi so določili frekvenčne pasove, na katerih
oddajajo radijske postaje. Največ prostora ponuja področje UKV, ki ima
dovolj širok frekvenčni pas. Informiranje ni bilo med prvimi nalogami radia, ljudi je navduševalo predvsem prenašanje zvoka na daljavo.

1. Uvod

Kot obvezni del študija, se na naši šoli šteje delovna praksa. Jaz sem si za opravljanje prakse izbrala, da jo bom opravljala na lokalnem radiu, radiu NET FM. Ko sem začela hoditi na radio sem spoznala, da bo moja praksa zelo zanimiva, ter dinamična. Ker je radio NET FM, manjši radio oz. ni toliko zaposlenih, je bilo delo tam zelo prijetno, saj je ekipa mlada in zelo povezana med seboj. Vsi so me lepo sprejeli, ter mi bili vedno na razpolago, kadar sem potrebovala njihovo pomoč. V tej seminarski vam bom poskusila, na kratko opisati radio, kot celoto, kako se je radio razvijal na naših tleh, kakšne oddaje lahko poslušamo, ter kakšno opremo imajo na radiu NET FM v studiu. Radio so mi zelo dobro predstavili, naučila sem se stvari za katere dvomim, da bi za njih vedela, če mi ne bi bilo potrebno opravljati prakse. Tako, da mislim, da je dobro, da imamo prakso, saj si s tem lahko pridobivamo nove izkušnje, ki nam bodo mogoče pomagale v naši karieri, ki nas še čaka.

2. Kaj je radio?

Radio je povsem spremenil množično obveščanje, to ni več komuniciranje med dvema točkama, ampak prenašanje programa z ene točke do množice sprejemnikov. Govorimo o javnem oddajanju. Vsa skrivnost je v tem, da zvok, človeški glas na poti od mikrofona do oddajnika in od tam do radijskega sprejemnika pretvorimo v električne impulze, te pa spet nazaj v zvočno valovanje. Mikrofon zvočni signal pretvori v električni zapis, to močno okrepljeno valovanje prek oddajnika spustimo v prostor, sprejemna antena valovanje zazna in pošlje v radijski sprejemnik, ta pa signal ojača, demodulira in v zvočniku spremeni v zvok. Sredstvo prenosa radijskih sporočil so elektromagnetni valovi, ki se skozi prostor širijo od oddajnika do sprejemnika. Elektromagnetno valovanje sestavljata med seboj povezani električno in magnetno polje, ki za širjenje ne potrebujeta prenosa. Ker je radijski prenos brezžičen, je treba sporočilo najprej pretvoriti v obliko, v kateri ga je mogoče transportirati, in sicer v elektromagnetne valove. To je naloga oddajnika, sprejemnik pa elektromagnetne valove ponovno prevede v človeku razumljivo obliko. Prenašalec radijskih signalov so radijski valovi, ki se skoraj nemoteno širijo po zemeljski atmosferi. Glede na valovne dolžine jih delimo na dolge, srednje, kratke in ultrakratke valove. Radijski valovi se širijo premočtrno, oddajna in sprejemna antena morata biti druga drugi vidni, zato so oddajniki na vzpetinah. Za premagovanje ovir, ki jih postavlja oblikovanost zemeljske površine, pa je treba postaviti več oddajnikov. Revolucijo na tem področju po povzročili satelitski oddajniki. Z mednarodnimi standardi so določili frekvenčne pasove, na katerih oddajajo radijske postaje. Največ prostora ponuja področje UKV, ki ima dovolj širok frekvenčni pas. Večina postaj danes oddaja na srednje valovnem in UKV področju. Digitalizacija radia in vstop radia v druge medije prinašata v definicijo našega elektronskega medija povsem nove razsežnosti. (Pirc, 2005, 19)

2.1. Radijska zgodovina

Radijska zgodovina je pripoved o neverjetnem navdušenju tistih, ki so glas brez žic prvi prenašali na daljavo. Začetniki radio so bili vizionarji, ki so zaslutili, da so radijski valovi uporabni ne le za vojaške namene, ampak tudi v korist in zadovoljstvo velike množice ljudi. Vse bolj se je namreč porajala potreba po množični komunikaciji, zabavi in obveščanju. (Pirc, 2005, 23)

2.2 Kronologija razvoja radia

  • 1830-1860  

Samuel Morse izpopolnjuje sistem znakov za besede, sestavljenih iz pik in črtic; na tej podlagi z električnimi impulzi nastane telegraf, naprava, ki se uveljavi kot osnovno sredstvo širjenja informacij.

  • 1870-1880

Alexander Graham Bell predstavi javnosti svoj telefon, novost, ki po žici prenaša glas od aparata do aparata. Telefon začne prodirati v domove srednjih in višjih družbenih razredov.

  • 1887-1912

Heinrichu Rudolfu Hertzu uspe brez prevodnikov prenašati elektromagnetne valove. Reginald Aubrey Fassenden v Združenih državah Amerike eksperimentira z elektronsko magnetnim valovanjem, Hertezeva spoznanja z največjo vnemo preučuje tudi Italjan Guglielmo Marconi. (Pirc, 2005, 24)

2.3 Radijska zgodovina na Slovenskem

»Bilo je slovesno. Posedli smo okoli mize, gledali v aparat in poslušali oddaje,« je povedal Niko Sadnikar iz Kamnika, ki je spremljal program Radia Ljubljana od njegovih začetkov. Oče slovenskega radia je bil inženir Marij Osana, strokovnjak za elektrotehniko, uslužbenec ministrstva za pošto in telegraf, ki sta ga zanimali brezžično radijsko zaznavanje in pošiljanje sporočil, med prvimi radijskimi navdušenci na naših tleh pa najdemo še Albina Belarja, profesorja na ljubljanski realki inženirja Antona Codellija in še mnoge druge. Sprva so Slovenci s svojimi detektorji spremljali tuje radijske programe, ki so začeli oddajati po Evropi in tudi drugod, nekateri so si sprejemnike izdelovali celo sami. Sčasoma so se z radijskimi aparati založile tudi trgovine.

Na začetku 20. stoletja so se tudi na slovenskih tleh vrstili poskusi brezžičnega oddajanja in sprejemanja, izdelovali so amaterske radijske oddajne postaje, prenašali govor ali glasbo. (Pirc, 2005, 38)

2.4 Radio je začel obveščati

Informiranje ni bilo med prvimi nalogami radia, ljudi je navduševalo predvsem prenašanje zvoka na daljavo. Pomembno je bilo, da se je slišalo, in ne toliko, kaj se je slišalo. Poročanje o dogodkih je bilo domena tiskanih medijev, a ti so kmalu zaslutili, kakšno informativno moč bi lahko imel radio. Zaradi občutka ogroženosti, izgube bralcev, predvsem pa naročnikov oglasov, so se časopisni giganti zelo trudili, da bi te možnosti radia zajezili. Dosegli so prepovedi objavljanja novic, vsaj za nekaj časa, ko pa so na radijskih postajah vendarle izoblikovali informativna uredništva, so bila poročila, ki so jih v njih pripravljali, pravzaprav branje časopisnih novic. Radio nikakor ni smel prehiteti časopisov. A kljub odporom in pritiskom je začelo nastajati, tudi radijsko novinarstvo. (Pirc, 2005, 44)

2.5. Začetek delovanja radia Net FM

Zgodba o radiu NET FM se je pričela 1. februarja leta 1999 “točno opoldne”, ko smo se oglasili prvič. Poskusni program (glasbo) smo oddajali vse do 15. septembra istega leta, potem so se začele priprave za reden program.
Na veselje mnogih smo se ponovno oglasili (tokrat zares) 23. decembra 1999 zvečer ob 20.00. Ta dan tudi slavimo kot rojstni dan “Radia NET FM”, saj je od takrat naša pot presegla vsa pričakovanja tudi največjih optimistov. Najbrž sodite med tiste, ki so se v preteklih letih udeležili katere izmed zabav, ki smo jih v ta namen pripravili v dvorani Tabor.
Na frekvenci 100.2 MHz se predvaja glasba vseh obdobij in najrazličnejših stilov. Poleg rednega dela programa (jutranjega, dopoldanskega in popoldanskega),  lahko v večernih terminih prisluhnete oddajam z izborom tematske glasbe – yugo, dance, oldies, hitom 80ih in 90ih let ter trendovski glasbi tega trenutka.

Smo radijska postaja z daleč največjim obsegom izpolnjevanja vaših glasbenih želja in to zato, da uživate skupaj z nami. Ker beležimo visok odstotek prejetih sms-ov, bodo dnevni termini med 12. in 16. uro še naprej posvečeni vašemu glasbenemu izboru.
Mlada in aktivna radijska ekipa se trudi, da lahko iz dneva v dan nemoteno spremljate naš program. S kreativnimi zamislimi skušamo popestriti vaš vsakdan. Veseli smo vsakega novega poslušalca radia NET FM. Postanite del tistih, ki ”živijo” z nami tudi vi.

(http://radionet.si/ – dne 8.8.2007)

3. Radijski program

Radijski program je skupek glasbene in govorne ponudbe na določeni radijski frekvenci,   nastaja skladno z bolj ali manj uveljavljeno uredniško politiko, je določen s programskim načrtom, radijsko shemo, ta pa je odvisna od tega, kakšna je radijska postaja, ki program oddaja oz. pripravlja. Radijski program je javno oddajanje vsebin, ki lahko hkrati posluša neomejeno število ljudi. Pravil za dober radijski program ni. Vsaka postaja jih išče sama, vprašanje pa je, ali jih tudi najde. Možnosti je veliko, saj so radijska uredništva bolj ali manj svobodna oz. tako ali drugače omejena v ustvarjanju. Njihov program, če govorimo o komercialnih radijskih postajah, tekmuje s sorodno ponudbo na tržišču, zato se morajo prilagajati okusu poslušalcev in zahtevam oglaševalcev, na drugi strani pa je še vedno zelo močna tudi tradicionalna, resna, celo malce rigidna in s strogimi pravili določena programska dejavnost javnih radijskih postaj, ki skrbijo za ohranjanje nacionalne in kulturne identitete. (Pirc, 2005, 51)

3.1. Radijske časovne norme

Na radiu je vse povezano z časom. Sekunda je temeljna časovna enota, minuta ima že vsebinski pomen, saj v okviru te časovne enote že lahko povemo krajšo informacijo, ura pomeni večji del radijskega programa, na uro objavljamo poročila, znotraj radijske ure lahko oblikujemo programski pas, sestavljen iz različnih elementov. Dan, teden mesec v radijskem življenju pomenijo ciklus, v katerem se v zaporedju pojavljajo oddaje, programski pasovi. V teh časovnih enotah lahko načrtujemo spremljanje tematike, povezane z dnem (praznikom, soboto, nedeljo…), tednom (teden požarne varnosti…) ali mesecem. Tudi leto je v radijskem programu pomembna časovna enota. Vsako leto se lahko spreminjajo programska shema in njeni deli v programu zaznamujejo najrazličnejše obletnice, na štiri leta so volitve, olimpijske igre in drugi dogodki, ki spremenijo ustaljen radijski ritem. (Pirc, 2005, 52)

3.2. Radijska nepredvidljivost

Radijski program je lahko še tako skrbno pripravljen, pa se kljub temu lahko zgodi kaj nepredvidljivega. Že to, da intervju traja dlje, kot je bilo dogovorjeno, zahteva programski poseg. Treba je skrajšati poročila, glasbo, se odreči kateremu od pripravljenih prispevkov, ki naj bi sledili pogovoru. Pričakovani dogodki nam vsak dan sproti krojijo radijski program, nanje se programsko, organizacijsko, kadrovsko ter tehnično pripravimo, pomagamo si z informacijami naših sodelavcev, dnevnimi napovedniki agencij,…

Nepričakovani dogodki so pogosti, vsak dan nam porušijo radijske načrte, spravljajo novinarje in urednike v stresne položaje, a dobra radijska ekipa je na to že pripravljena. Hujši so nepričakovani dogodki, ki povsem spremenijo ustaljeni program, to so vojna, naravne nesreče, smrt pomembne osebe,…Slovenski radio ima bogate izkušnje z delovanjem v izrednih razmerah – ob nesreči v jedrski centrali v Černobilu, poplavi v Savinjski dolini, potresih v Posočju, desetdnevni vojni za Slovenijo leta 1991… (Pirc, 2005, 59)

Nepričakovani dogodki so pogosti, vsak dan nam porušijo radijske načrte, spravljajo novinarje in urednike v stresne položaje, a dobra radijska ekipa je na to že pripravljena. Hujši so nepričakovani dogodki, ki povsem spremenijo ustaljeni program, to so vojna, naravne nesreče, smrt pomembne osebe,…Slovenski radio ima bogate izkušnje z delovanjem v izrednih razmerah – ob nesreči v jedrski centrali v Černobilu, poplavi v Savinjski dolini, potresih v Posočju, desetdnevni vojni za Slovenijo leta 1991… (Pirc, 2005, 59)

3.3. Radijske oddaje na NET FM

  • Ta Pravo Jutro

Za tiste, ki zjutraj vstajate zgodaj ali pa naravnate vaše radijske sprejemnike na frekvenco 100,2 MHz že 2 uri pred odhodom v službo ali šolo, se oglasimo že ob 5. uri. Dario Černuta poskrbi, da vas odlična glasba dodobra predrami, jutranja ekipa (Mirna Reynolds, Robert Roškar & Miro V. Kodrič) pa vas obvešča o tem, koliko je ura,  kakšno je vreme, o stanju na cestah, o aktualnih dogodkih, ki bodo obeležili ta dan, za še boljšo voljo pa vam podari tudi kakšno lepo nagrado. Da o aktualnih rubrikah NET FM BUDILKA, NET FM ZVEZDA, PRESENEČENJE PO NAROČILU in ŽELJA Z ULICE sploh ne govorimo.
Miro V.Kodrič je tudi producent jutranjega programa, ter moderator, v različnih oddajah hodi tudi po terenu kot je npr. čestitke za rojstni dan v živo, vam pride čestitat Miro, ter vam podari kakšno majico od radia Net FM, ali kakšno drugo manjše darilce.
Robert Roškar je glavni jutranji moderator, pomaga mu trenutno Mirna Reynolds, kako bo pa od septembra pa še ni jasno.
Glasbo za jutranji program izbira oz. jo določi Dario Černuta, ki je urednik radia, programski urednik, ter glasbeni urednik.
Glasbo morajo moderatorji izbirati glede na shranjen datum, ni nujno da po takšnem vrstnem redu kot je shranjena, na uro lahko moderatorji, izberejo dve do tri svoje glasbene želje, če to seveda želijo.

  • Glasbene Želje

Se sprašujete, kje lahko dobite največ izpolnjenih glasbenih želja? Pravi odgovor je na valovih radia NET FM, kjer vsak dan od ponedeljka do sobote poskrbimo, da se vrti glasba po vašem izboru.
Moderator glasbenih želj je Miro V.Kodrič, edino glasbene želje so po izboru poslušalcev in ni v naprej pripravljena glasba. Poslušalci lahko pošljejo sms ali elektronsko pošto, ali pa pokličejo v živo za glasbeno željo. Od moderatorja pa je odvisno katere glasbene želje bo uresničil in seveda on sam presodi ali so primerne za predvajanje ali ne.

  • Južne Strune

Vsak torek zvečer med 20. uro in polnočjo lahko prisluhnete oddaji ”JUŽNE STRUNE”, v kateri pridete na svoj račun vsi ljubitelji melodij, ki prihajajo južno od Kolpe. Oddaja poteka tako, da se v prvi uri predvaja trendovska yugo glasba, druga ura je namenjena skladbam, ki so zaznamovale zadnjih 15 let na yugo sceni, ob 22.45 je na sporedu ”LESTVICA JUŽNIH 5 RADIA NET”, v kateri predstavljamo novosti in kjer lahko v živo na 234 1 666 in 234 1 667 v 15 minutah oddate svoje glasove za vam najljubšo pesem. Ob 23. uri je čas za yugo nostalgijo v 15 minutni rubriki ”YUGO EVERGREEN”, kjer lahko slišite zimzelene yugo melodije. V zadnjih 45 minutah se prepustimo nekoliko bolj umirjenim ritmom, ki nas privedejo do konca oddaje ob polnoči.  Južnih 5 Radia NET- Vsak torek lahko v oddaji ”Južne Strune” med 22.45 in 23. uro v sklopu lestvice JUŽNIH 5 RADIA NET glasujete za vam najljubšo yugo pesem izmed 5 predlogov. Pravila so takšna, da lahko en poslušalec / -ka glasuje z 1 glasom za 1 predlog. Pesem, ki zbere največ glasov, je zmagovalna. Glasovanje poteka  v živo na 234 1 666 in 234 1 667.
Moderatorka južnih strun je Kornelia Žarič, glasba ki je določena za v program, ki se izvaja v živo, jo seveda določi Dario Černuta. Glasbene želje pa so seveda po lastnem izboru moderatorke oz. tako kot pri oddaji Glasbene želje ko Miro sam izbira katere glasba je primerna, ker četudi kdo kliče v živo, se moderatorka oz. moderator katerekoli oddaje odloči oz. klicatelja prepriča, če nima primerne glasbene želje, če si zaželi kakšno drugo.

  • NET FM Oldies

Vsako sredo med 20. in 22. uro se boste lahko v mislih preselili nekaj desetletij nazaj v glasbeno zgodovino in prisluhnili največjim hitom 50ih, 60ih in 70ih let. Prav gotovo vas tovrstna glasba spominja na določeno posebno obdobje vašega življenja ali pa se ob njej preprosto sprostite in uživate ob največjih legendah glasbenega časa. Oddaja bo oplemenitena z novicami, pregledom dogodkov na ”današnji dan”, predstavitvijo No.1 hitov itd. Pridružite se k poslušanju nepozabnih evergreenov ! Z vami bom: Kornelia Žarič Vsak teden lahko v oddaji izveste, kaj novega se dogaja na yugo glasbeni sceni, prav tako pa na svoj račun pridete predvsem vi. Kako? Povsem preprosto. Oglašate se lahko preko sms-ov, ki jih pošljete na tel. št. 041 / 932 932 ter si kaj dobrega zaželite, koga pozdravite in nam kaj sporočite. Vaša voditeljica je: Kornelia Žarič

  • Super 80

Ste v 80ih letih odraščali? Ste morda v 80ih preživljali svoja najstniška leta ali pa ste v 90ih prvič slišali zanje? Če vam je prišlo na uho, da je to glasbeno obdobje eno najbolj plodnih v zgodovini, potem ste slišali prav, kajti večina novodobnih ustvarjalcev se zgleduje prav po mojstrih iz 80ih let. 180 minut čistega užitka vam ponujamo vsako nedeljo med 20. in 23. uro v oddaji Super 80 na radiu NET FM. Pridružite se nam…
Top 30 Airplay – Vsak četrtek med 18. in 20. uro ste vabljeni, da prisluhnete lestvici ”TOP 30 AIRPLAY”. Pričeli bomo pri 30. mestu in odštevali vse do samega vrha ter vam predstavili tistih 30 pesmi, ki so se v zadnjih 7ih dneh največkrat odvrtele na valovih radia NET FM. Poleg tega, boste vsak teden izvedeli tudi, kaj zanimivega se dogaja v življenju glasbenih izvajalcev, kdaj izidejo njihovi novi albumi, kje in kdaj koncertirajo ipd.  K razporeditvi pesmi na lestvici lahko pripomorete tudi vi, dragi poslušalci in sicer tako, da si vašo priljubljeno skladbo zaželite v okviru glasbenih želja. Lestvici ”TOP 30 AIRPLAY” lahko v ponovitvi prisluhnete vsako soboto med 10. in 12. uro. Vljudno vabljeni k poslušanju!  In ne pozabite – tudi VI USTVARJATE HITE!  Oddajo pripravlja in vodi: Kornelia Žarič

  • 90 Plus

Za vse ljubitelje glasbe 90ih let na radiu NET FM vsak ponedeljek ob 20.00 pripravljamo oddajo 90 Plus, v kateri lahko slišite prav vse izvajalce takratnega obdobja, ki so ustvarjali v pop, rock, r’n’b, hip-hop, reggae, latino in dance stilu.Party Sobota – Sobotni večer je dokazano termin v tednu, ko je največja skupina Slovencev sproščena, saj je nedeljsko jutro za večino prosto. Kot veste, ob sobotah ogromno ljudi dela, zato petki pri nas ne pridejo do izraza.V soboto zvečer je zato na mnogih koncih in krajih predvsem – party! Party pa je tudi na frekvenci 100.2, kjer se do polnoči vsako soboto zabavamo v družbi naših poslušalcem, pri tem pa z njimi komuniciramo na vse možne načine. Elektronska pošta (glasba@radionet.si) SMS (041 932 932) in pogovori v živo (02 234 1 666). Zagotavljamo sobotne party želje, dobro družbo in pozitivno razpoloženje! Vsako soboto med 20.00 in 24.00. Zabavajte se z nami!

  • NET FM Kviz

Vsako nedeljo med 10. in 12. uro je na ta pravi frekvenci 100.2 na sporedu NET FM Kviz. S sodelovanjem v oddaji si lahko še pred pričetkom nedeljskega kosila prislužite 42 EUR in to tako, da pravilno odgovorite na 3 zastavljena nagradna vprašanja. NET FM Kviz izvajamo dvakrat na uro. Mi  si želimo vaših pravilnih odgovorov in če si tudi vi želite ob nedeljah prislužiti kakšen tolar, vabljeni, da se nam pridružite !

  • Nedeljske Čestitke

PRAZNUJMO SKUPAJ! Vsako nedeljo med 12.00 in 16.00 se na radiu Net fm veselimo in praznujemo skupaj z vami! Veseli smo, da lahko na ta pravi frekvenci pomagamo, da je slavje pri vas prijetnejše in nepozabno. Kako do čestitke? Če bi radi voščili vašim najdražjim za rojstni dan, poroko, obletnico, opravljen izpit, se za kaj zahvalili…se nam oglasite preko navadne ali elektronske pošte. Natipkajte ali napišite čitljivo kdo praznuje (ime in priimek), obvezno pripišite vsaj dve skladbi različnih glasbenih izvajalcev. Priporočljivo je, da pripišite več skladb, da bomo lažje izbrali pravo – posamezni glasbeni izvajalec se v času nedeljskih čestitk sme le enkrat ponoviti, njegova posamezna skladba pa ne. Isto skladbo zavrtimo dvakrat le v primeru, če gre za remix. Glasbo, ki se vrti na naši radijski postaji poznate, zato približno veste, kakšen je naš glasbeni repertoar. Posameznemu slavljencu zavrtimo največ tri skladbe, če je voščilo samo eno, zavrtimo samo eno skladbo. Kadar na naša naslova prispe več čestitk, kot jih bi bili zmožni v tem času predvajat, si pridružujemo pravico, da jih združimo.Še veseli novici: čestitke na ta pravi frekvenci 100,2 prebiramo popolnoma brezplačno! Za tiste, ki ste zamudili prebrano čestitko ali bi radi oddajo poslušali ponovno, vas na naši spletni strani vsak teden čaka nov posnetek.Čakamo vaša voščila,pošljite jih preko elektronske ali navadne pošte do vključno vsake sobote! Naša naslova sta: Radio NET FM Loška 13, 2000 Maribor, s pripisom: za nedeljske čestitke ali cestitke@radionet.si . Pomemben dogodek bo tako z vašo in našo pomočjo dobil novo podobo.Čestike ureja in bere: Mojca Ko

  • Svižčevih Turbo 15

DJ Svizec je vsem dobro znani producentski mojster iz klana Dee Jay Time, ki že vrsto let producira najboljše plesne rpedelave v Sloveniji. Odzval se je našemu vabilu in posebej ter ekskluzivno za našo radijsko postajo bo od teg tedna naprej vsako soboto zvečer ob 19.00 pripravil lestvico Dee Jay Time Svižčevih Turbo 15, ki bo v 1 uri vsebovala 15 aktualnih in v prepoznavnem stilu narejenih turbo-dance pesmi.
Najgibljivejših 50 – Ekipa plesnih mojstrov Dee Jay Time, ki jih gotovo dobro poznate, vsak teden pripravi najbolj udarno plesno lestvico v Sloveniji, ki so jo poimenovali Najgibljivejših 50. 50 najbolj udarnih hitov ta hip vam bomo odslej predvajali tudi na 100.2  ter 99.8 in sicer vsak petek že ob 20.00. V norem triurnem miksu bodo tako po novem lahko uživali tudi poslušalci ta prave frekvence in s tem smo postali člen naveze Dee Jay Timea, s katerimi bomo nedvomno dobro sodelovali…
(http://radionet.si/index.php?option=com_content&task=blogsection&id=6&Itemid=297 – 8.8.2007)

Nekatere oddaje na radiu so v živo največ oddaj pa je v naprej posnetih. Oddaje, ki potekajo v živo so seveda Ta pravo jutro, oz. jutranji program, Glasbene želje, ter Južne strune, pa tudi Nedeljske čestitke, ostale oddaje pa so posnete, ter se vklopijo v program, ko je določena ura za določeno oddajo.

3.4. Rubrike na NET FM

V programu radia NET FM lahko vsak dan slišite različne stalne rubrike, med drugim: Astronapoved, Netoskop, MInutka za zdravje, Summer Hits, NET FM Premiera, NET FM Power Play, NET FM No.1 Hits, Jutro znanih, Iz hitov hiti, Hit tedna, Novost tedna, Južnih 5 radia NET, Album tedna.  (http://radionet.si/index.php?option=com_content&task=blogsection&id=11&Itemid=298 – 8.8.2007)

 

 

Radijska zgodovina:

  • Oče slovenskega radia je bil inženir Marij Osana, strokovnjak za elektrotehniko,
  • na začetku 20. stoletja so se tudi na slovenskih tleh vrstili poskusi brezžičnega oddajanja in sprejemanja
  • kljub odporom in pritiskom je začelo nastajati tudi radijsko novinarstvo

Radijske oddaje na NET FM:

  • Ta Pravo Jutro
  • Glasbene Želje
  • Južne Strune
  • NET FM Oldies
  • Super 80
  • Nedeljske Čestitke…

Pomemben je glas in oprema, s katero le ta pride do vas

Glas obvešča, naznanja, komentira, sprašuje, prepričuje, zabava. Jezik je simbol govorca, z njim se identificira kot subjekt, ki se razlikuje od drugih. Čeprav je glasbe v radijskem programu več kot besed, pa je govor temeljni kamen radia. Pred radijskimi mikrofoni nastopajo bralci, napovedovalci, voditelji in novinarji.

4. Glas, besede, govor

4.1. Radijski glas

Vsaka radijska postaja ima pred seboj težko dosegljiv cilj – zagotovitev dobrih glasov. Iskanje teh je zelo podobno okušanju vin. Dober mikrofonski glas je vedno bogat, zrel, zvočen, brez govorilnih ovir. Glas obvešča, naznanja, komentira, sprašuje, prepričuje, zabava,…Vsak glas je nekaj posebnega, saj je unikaten lahko je mehak ali trd, izgovor nosne, grlne, trebušne vrste, kakovost izgovora malomarna, počasna, hitra, jasna,…

Ko glasu dodamo osebnostne značilnosti, pa postane govor grob, sentimentalen, napadalen,… (Pirc, 2005, 65)

4.2. Radijski jezik

Jezik je simbol govorca, z njim se identificira kot subjekt, ki se razlikuje od drugih. Nekaterim jezik dobro služi, druge prevara, potisne na rob. Po Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija mora biti jezik jasen, preprost, jedrnat in nedvoumen. Bralci, voditelji oddaj in novinarji so dolžni dosledno uporabljati slovenski knjižni jezik ali knjižni jezik narodnih skupnosti. V radijskem govoru se pogosto pojavljajo napake. Nekatere so ljubke druge zelo moteče. Mednje uvrščamo napake pri naglaševanju, pravopisne in slovnične napake, neustrezno raba besed. Tudi nerazumljivi stavki so neopravičljivi grehi radijskih govorcev in tistih, ki pišejo radijska besedila. (Pirc, 2005, 68)

4.3. Radijski govor

Radio brez besed izgubi pravi pomen. Kakšen bi bil radijski program, ki bi ga oblikovali le zvočni efekti, glasba, tišina, v katerem ne bi bilo poročil, napovedi časa in vremena, pogovorov z poslušalci in z gosti?
Od vseh zvokov ki jih slišimo na radiu, je govor najpomembnejši. Odstotek govora v radijskih programih je različen. V nekaterih slišimo samo govor, v drugih, teh je največ, pa mešanico glasbe in govora. Čeprav je glasbe v radijskem programu več kot besed, pa je govor temeljni kamen radia.
Govor je osnovna značilnost radijskega medija. Z njim posredujemo informacije, obveščamo, po njegovi zaslugi v posebnem radijskem trenutku nastane specifično medsebojno razmerje, razpoloženje med tistimi, ki govor »proizvajajo«, in vsemi onimi, ki ga sprejemajo in se nanj odzivajo. Odnos med radijskim govorcem in poslušalcem je čustveno nabit, določen z vsebino govora in interesi poslušalcev. (Pirc, 2005, 70)

4.4. Radijski govorci

Govorec je lahko avtor ali samo interpret, najpogosteje pa je oboje hkrati. To je za interpretacijo besedila najbolje, saj govorec pozna tematiko, ki jo obravnava, besede, ki jih uporablja, prej napiše ali pa jih, če improvizira, govori na pamet. Radijski voditelj, ki improvizira na pamet, mora biti verbalno inteligenten, iznajdljiv, hiter v reakcijah, saj se nemalokrat znajde v nepričakovanih okoliščinah.
Pred radijskimi mikrofoni nastopajo bralci, napovedovalci, voditelji in novinarji. Napovedovalec je najboljši bralec, ima poustvarjalno vlogo, prebira besedila, ki jih napišejo drugi. Dober voditelj mora imeti umirjeno identiteto.

Nekatere postaje ljudi, ki se pojavljajo pred mikrofonom, strogo ločujejo na:
•    Bralce,
•    Napovedovalce,
•    Voditelje programa ,
•    Novinarje novičarje,
•    Novinarje poročevalce ,
•    Novinarje komentatorje.
(Pirc, 2005, 77)

Na Radiu Net FM, so vsi vse oz. en moderator opravlja delo bralca, napovedovalca, voditelja, komentatorja.

4.5. Glas radijske postaje

Ko vključimo radijski sprejemnik in prisluhnemo postaji, ki smo jo naključno našli, koliko časa moramo poslušati, da vemo, kateri program smo ujeli?
Radijsko postajo, program prepoznamo po specifičnem slogu, voditeljih, načinu branja, izbiri glasbe, oddajah, novinarjih. Vse to vpliva na glas radijske postaje. Radijski program z mnogimi elementi oblikuje svoj razpoznavni glas. Ko ga nekaj časa poslušamo, zaradi izkušnje vemo, kateri program je to. Vsaka radijska postaja, naj je lokalna, regionalna, komercialna, javna, ima svoj slog, ki ga oblikujejo glasba, govorci, oddaje…(Pirc, 2005, 94)

Pri radiu Net FM, dajejo na to da se vsi počutijo enakovredne vsem, ne delajo razlik med moderatorji oz. voditelji. Nimajo glasa radijske postaje samo enega ampak, so to vsi moderatorji, vsak ima svojo delo, vendar ne dajejo poudarka samo na enega moderatorja ali  moderatorko.

4.6. Ekipa radia NET FM

Ekipo radia NET FM sestavlja mlada in ambiciozna skupina ljudi, ki delajo z enim samim namenom – na najboljši možen način zabavati in informirati poslušalce. Del naše ekipe skrbi za  tehnični in programski del, kar daje radiu specifično celoto. (http://radionet.si/index.php?option=com_content&task=view&id=83&Itemid=179 – 8.8.2007) 

Stojan Auer –  lastnik radia NET FM
Carmen Auer – vodja marketinga
Samo Krajnc – direktor
Dario Černuta – glavni urednik radia, ter programski urednik, ter seveda glasbeni urednik

Miro V. Kodrič – moderator, producent jutranjega programa (skupaj z Domnom Kumrom)
Robert Roškar – moderator, voditelj jutranjega programa
Kornelia Žarič –  moderatorka
Mojca Kos – moderatorka, voditeljica nedeljskih čestitk
Aleš Kolmanko –  moderator
Mirna Reynolds – moderatorka
Mateja ter Gregor nova glasova radia NET FM

5. Glasba na radiu

Radijske postaje še vedno neposredno prenašajo koncerte, javne prireditve, kajti predvajanje žive glasbe po radiu prinaša poslušalcu poseben užitek. Postaje spodbujajo glasbeno ustvarjanje z glasbenimi tekmovanji, predstavljanjem glasbenih talentov, začetnikov. Glasba, ki jo slišimo na radiu, zveni drugače kot glasba, ki jo poslušamo v koncertni dvorani. Glasbeni ustvarjalci morajo poznati posebne lastnosti radijskega mikrofona. Nekateri radijski uredniki dajejo prednost naročanju glasbe, pri kateri je treba upoštevati specifiko radijskega medija.

Večina radijskih postaj je zasnovana glasbeno in njihovo identiteto določajo glasbene zvrsti, ki jih predvajajo. Radijski program oblikuje svoj pečat z jezikovnim stilom, kvaliteto glasov, vsebino govora interesi poslušalcev in seveda z glasbo.
Radio ne le z govorom, ampak tudi z glasbo išče nišo, ki jo želi zapolniti s svojim programom, in prav splet govora in glasbe je tisto, kar ustvari zvok, podobo, glas radijske postaje.

Največji problem se skriva v tem, da radijsko občinstvo ni homogena skupina. Definiramo ga lahko z nekaterimi dejavniki, kot so starost, spol, interesi,… Med temi dejavniki je zagotovo tudi glasbeni okus ali, povedano drugače, glasbeni okus je neštetimi faktorji, pri tem pa sklepanje ni preprosto. Dejavniki, ki ga določajo, se med seboj prepletajo.

Napačno je mnenje, da je glasba na radiu poceni, konec koncev je treba vsako predvajanje plačati (avtorske pravice). Glasba tudi ni najpreprostejši način polnjenja programa. Če zavrtimo napačno glasbo ob napačnem trenutku, bomo izgubili poslušalca prav tako, kot če govorimo o napačni temi. Poslušalec katerekoli starosti lahko določeno glasbo ali glasbeno zvrst odklanja in radio izključi. (Pirc, 2005, 97)

Glasbo na radiu NET FM, prejemajo od raznih glasbenih založb kot so: založba Menart Records, založba Dallas records, ter založba Nika records. Glasbo jim pošiljajo tedensko ali pa tudi dnevno če izide kakšna glasba, ki je nujna za predvajanje oz. da mora biti premierno predvajana pa jo pošljejo tudi po mailu, drugače pa glasba prihaja po navadni pošti na cd romu.
Glasbe seveda nimajo piratske, ker morajo imeti vse dokumentirano, zaradi inšpekcije.

5.1. Kdo izbira glasbo?

Na radiu NET FM glasbo izbira, ter pripravlja Dario Černuta, ki je glavni urednik radia, programski urednik, ter seveda glasbeni urednik. Vso glasbo za oddaje pripravlja v naprej. Glasbo izbere, ter jo posreduje glasbenim moderatorjem, kar v program Redox Playman (2002). Glasba se v program naloži avtomatsko po datumu, lahko pa jo moderator tudi ročno izbere. Glasbe moderatorji ne morejo sami izbirati, saj vso glasbo na programu določi Dario, edino v glasbenih željah jo izbira Miro, ter v torkovih Južnih strunah jo izbira Kornelia.

5.2. Jingli

V programu se pojavljajo tudi najrazličnejši zvočni signali, ki napovedujejo poročila, prometna obvestila, ki pomenijo ločilo med novicami, govorom in glasbo. Jingle je kratek, učinkovit zvočni signal, ki se v programu večkrat ponovi. Pogojno ga lahko prištevamo tudi k neverbalnim oblikam sporočanja, ker ni vedno samo glasba. Vsebuje tudi govorna sporočila, ime radijske postaje, voditelja, oddaje, frekvenco, slogan programa. Taki jingli sodijo v samopromocijsko dejavnost radijske postaje. V nekaj sekundah skuša radio v njih povedati vse o sebi, svoji temeljni programski naravnanosti, slogu govora in glasbe. Jingli se morajo dobro vključiti v program. To so identifikacijski zvočni znaki postaje.

Nešteti zvočni elementi opozarjajo na ime postaje, na frekvenco, ustvarjajo posebno razpoloženje, so svetli in polni energije, kratki, nekoliko daljši, delujejo kot mostovi ali ločnice med posameznimi deli programa, napovedujejo voditelje, poročila, vremenske napovedi, prometna obvestila, posamezne oddaje,… (Pirc, 2005, 113)Napaka! Ne najdem nobenega vnosa v stvarno kazalo.

Jingle na radiu NET FM snemata Miro ter Mojca, na željo naročnika pa sodelujeta tudi pri snemanju reklamnih oglasov.

6. Oprema v studiu

Trenutno na radiu NET FM, vse oddaje, ter prenosi potekajo v rezervnem studiu saj se originalni studio prenavlja oz. nadgraduje. V manjšem studiu je sicer vsaj potrebna oprema za oddajanje, edino mešalna miza je rezervna in dosti manjša od originalne mize.

6.1. Mešalna miza

Ker trenutno oddajajo iz rezervnega studia delajo na manjši mešalni mizi, ki je 6+2 kanalna dodatno ima še dva kanala. Je hitro učljiva miza saj je zelo mala.

Opis mešalne mize: Soundcraft EPM6 Live Sound Mixer 6+2
Zgoraj na vrhu  imamo na voljo vhode namenjene napravam, ki se priključijo na mešalno mizo in delujejo preko nje.
Potem imamo malenkost navzdol potenciometre, to so majhni barvasti gumbi kateri služijo za nastavitev glasnosti, barve tonov, kot so srednji, visoki toni, ter basi. Razporejeni so v vrstah glede na posamezni kanal. To pomeni, da lahko nastavljamo vsak kanal posebej.
Pod potenciometri imamo majhna stikala bele in rdeče barve. Ta stikala služijo za preklapljanje tonov s slušalke glede na želeno izbiro kanala. To nam označujejo majhne diode pod njimi.

Povsem na koncu mešalne mize imamo gumbe, ki jih imenujemo kanali, ki pa so razdeljeni glede na upravljanje naprav. Delujejo glede na premik gor in dol (gor aktiviramo želeno napravo). Prvi štirje so namenjeni mikrofonom (trenutno sta aktivna samo dva mikrofona). Torej če želimo aktivirati enega izmed mikrofonov povlečemo navzgor gumb.
Peti kanal je namenjen telefonu.
Šesti kanal se imenuje PFL kanal in je namenjen za vstavljanje zvočnih dodatkov (jinglov), ter predčasno poslušanje le teh.
Sedmi in osmi kanal sta P1 in P2 kanala, ta dva sta povezana z programom Redox, in neposredno povezan z CD playerjem ter konzolo. Namenjena sta predvajanju glasbe.
Zadnja dva gumba sta po delovanju enaka ostalim, vendar sta nekako rečeno glavna zraven stikala power. Potrebna sta za uravnavanje jakosti vseh kanalov. Barvaste diode nad njima so pokazatelji normalne glasnosti glasbe.

Slika 1: mašalna miza

Slika 1: mašalna miza (Soundcraft EPM6 Live Sound Mixer)

6.2. Mikrofon

Trenutno so v studiu 4 mikrofoni. Uporabljata se najbolj mikrofon št. 1, drugega uporabljajo, če je v studiu kakšnem gost ali pa med »predajo«, oz. ko se program zamenja, in sta v studiu dva moderatorja. Ostalih dveh ne uporabljajo oz. jih samo zelo redko. Mikrofon je glavno sredstvo za sporazumevanje z poslušalci, če v glasbenem studiu ne bi bilo mikrofonov, ne bi bilo moderatorjev in bi ljudje poslušali samo glasbo brez programa. Mikrofoni morajo v radijskih studijih visoke kvalitete, da poslušalci slišijo lep in čist zvok.

Mikrofon je tipa: Electro-voice RE20, naslonjen na naslonjalo Electro-voice 309. To naslonjalo je zelo praktično saj omogoča, da si mikrofon prilagajamo oz. nastavljamo na želeno višino, ali pa si ga premikamo levo in desno, če nam je v napoto.
Splošni opis: Electro-voice RE20 je profesionalni, kvalitetni, dinamični mikrofon, narejen posebno za snemanje oz. predvajanje glasbe v radijskih in glasbenih studijih. Ima visoko frekvenco odziva od 45 do 18,000 Hz.

Slika 2: mikrofon

Slika 2: mikrofon (Electro voice RE20, naslonjalo za mikrofon: Electro voice 309a)

6.3. Slušalke

Slušalke se uporabljajo za poslušanje glasbe, ko gre v eter ali pa izven etra. Slušalke služijo tudi, ko poslušalec kliče za glasbeno željo, ko gre v živo, ga ti slišiš preko teh slušalk. Morajo pa biti tudi visoko kakovostne, daj jih imajo moderatorji večino vedno na ušesih, zato morajo biti udobne, ter kvalitetne, da nas po nekaj urah ali pa tudi po nekaj letih ne bolijo ušesa.

Slušalke so tipa: AKG K141
Splošni opis: Slušalke AKG K141 so namenjene zahtevnejšim uporabnikom, saj jih odlikuje vrhunska reprodukcija zvoka ter izjemno udoben ter prilagodljiv dizajn. Zvočne lastnosti so resnično zavidljive, saj slušalke ponujajo velik frekvenčni spekter, zmorejo pa predvajati tako globoke basovske kot tudi višje zvočne frekvence.
Slušalke so oblečeno v mehko peno, tako da se popolnoma prilagajajo vašim ušesom. AKG K141 s kakovostnim odpravljanjem šumov utišajo okoliški zvok ter poskrbijo za tiho okolje ter večje užitke pri poslušanju glasbe.

 Slika 3: Slušalke

Slika 3: Slušalke (AKG K141)

6.4. Program Redox Playman 2002

Digitalno predvajanje glasbe za vsako radijsko postajo. Celotna radijska postaja lahko predvaja in ureja glasbo v digitalni obliki – brez izgub v kvaliteti! Delo s Playman-om je enostavno in intuitivno – leta izkušenj so pripomogla k izjemni prilagodljivosti programa. Vsak del Playman-a je mišljen z namenom pospešiti in poenostaviti delo.

Program Redox je hitro razumljiv program, ki omogoča, da imajo moderatorji vse na enem mestu. Je program v katerem je shranjena vsa glasba radijske postaje (trenutno je glasbe ter oglasov v programu 20.000), vse reklame ter vsi jingli. Program je zelo enostaven za uporabo. V zgornjem levem kotu sta dva playerja za predvajanje glasbe, na obeh playerjih je vstavljena glasba vendar se lahko predvaja samo en, ker če bi šla oba dva istočasno v play, bi slišali dve glasbi hkrati. Gumbek Live  nam omogoča, da računalnik sam izbira glasbo. Če je stisnjen jo lahko moderator sam izbira, če ne jo računalnik oz. program sam naloži kakor je shranjeno za tisti dan predvajanja programa. Potem imamo v velikem oknu pod playerji listo glasbe katero si nastavimo sami ali pa jo program naloži sam, ko mu je določeno. Ker je ves program v naprej kreiran z strani Daria, on samo prenese svoje datoteke v program inprogram avtomatsko naloži glasbo četudi ni nikogar v studiu.
V iskalniku glasbe oz. music lahko izbiramo glasbo katero hočemo poiskati na sto in en način. Ali iščemo po številki glasbe, po izvajalcu, naslovu pesmi, jeziku, ritmu, albumu,…če nam ta način ne odgovarja oz. ne vemo celotnega naslova pesmi ali pa imena avtorja, potem preprosto vpišemo nekaj začetnih črk in nam program najde glasbo.
V programu oz. na ekranu lahko vidimo različne barve, ki pomenijo naslednje:

  • Modra pomeni, da je pesem bila predvajana v 24 urah že enkrat ali pa dvakrat, torej je boljše, da pesmi ne predvajamo, da se ne bi ki ponavljali.
  • Rdeča barva pomeni, da glasbe ne smeš prevajati oz. ponavadi je z rdečo označena reklama kateri je že potekel čas predvajanja, ali pa glasba, ki ni primerna za ta letni čas kot npr. poleti predvajati božično pesem.
  • Oranžna barva ni priporočljivo predvajati.
  • Zelena barva pa pomeni prosto v uporabi tako, da jo lahko predvajamo

Ne glede na barve pa se lahko moderatorji seveda sami odločijo, če bodo glasbo predvajali. Edino pri oglasih ne odločajo oni, ker oglasi gredo v eter vsake pol ure in so določeni.
V programu so shranjeni tudi različni zvočni efekti, kot so zvoki iz vsakdanjega življenja. Pa tudi jingli so shranjeni v programu in si jih lahko vneseš v posebno okence v zgornjem desnem kotu.

Če bi slučajno zmanjkalo električnega napajanja, se avtomatsko vklopi UPS, ki omogoča, 15 minutno predvajanje imajo pa še posebni generator. In ko zmanjka elektrike, seveda program Redox ne deluje, ker je računalniški program in ni vezan na generator. Se pa preklopi avtomatsko na pomožno konzolo,ki je vezana na generator (slika 5.), seveda pa  moraš delati ročno z njo in deluje na navadne CD-je glasbe. Cd predvajalnik upravljamo z koznolo, ki ima enake funkcije, kot cd predvajalniki namenjeni DJ-jem.

Slika 4: Redox program

Slika 4: Redox program (Program za predvajanje glasbe: Redox Playman 2002)

Slika 5: Pomožna konzola

Slika 5: Pomožna konzola

Glas, govor, besede:

  • dober mikrofonski glas je vedno bogat, zrel, zvočen, brez govorilnih ovir,
  • jezik mora biti jezik jasen, preprost, jedrnat in nedvoumen,
  • radijski voditelj, ki improvizira na pamet, mora biti verbalno inteligenten, iznajdljiv, hiter v reakcijah
  • napovedovalec je najboljši bralec, ima poustvarjalno vlogo, prebira besedila, ki jih napišejo drugi.

Glasba na radiu: Radijski program oblikuje svoj pečat z jezikovnim stilom, kvaliteto
glasov, vsebino govora interesi poslušalcev in seveda z glasbo.

  • jingli: je kratek, učinkovit zvočni signal, ki se v programu večkrat ponovi.

Oprema na radiu:

  • mešalna miza: nastavitev glasnosti, barve tonov, kot so srednji, visoki toni, ter basi,
  • mokrofon: glavno sredstvo za sporazumevanje z poslušalci
  • slušalke
  • računalniški programi kot je Redox Playman 2002, Celotna radijska postaja lahko predvaja in ureja glasbo v digitalni obliki – brez izgub v kvaliteti!

Radio NET FM na internetu

Radio NET FM ima zelo obsežno, lepo pregledno in na splošno zanimivo
spletno stran. Predstavljajo vse aktualne dogodke na glasbeni sceni, najnovejše glasbene lestvice, nekatere oddaje, itd. 

7 Internetna stran radia NET FM

Radio NET FM ima zelo obsežno, lepo pregledno in na splošno zanimivo spletno stran. Stran jim je izdelalo podjetje ATTR WEB STUDIO. Trenutno pa si sami urejajo spletno stran. Večinoma na spletno stran dajeta prispevke Robert ter Kornelia. Pa seveda kdaj pa kdaj tudi ostali. Na spletni strani so vsi aktualni dogodki na glasbeni sceni, pravkar poteka tudi izbiranje naj fotografije poletja. Na spletni strani imajo med drugim tudi objavljene najnovejše glasbene lestvice, ki jih lahko slišite v oddajah tekom tedna. Na strani lahko poslušate tudi kakšne oddaje, ki ste jih mogoče zamudili pa bi jih radi slišali. Ker je stran res zelo obširna in zanimiva svetujem, da si jo sami ogledate.

www.radionet.si

8 Marketing

Na radiu NET FM lahko oglašujejo vsa podjetja, ki jih zanima oglaševanje preko radia. Če se seveda odločijo za takšno oglaševanje jim radio ponuja sodelovanje. Na radiu oglase sprejema vodja marketinga Carmen Auer, ki je odgovorna za ves marketing na radiu.

8.1 Cenik oglaševanja

Predvajanje ekonomsko propagandnih sporočil:

  • Reklamni spot 30 sek. : 20,00 EUR
  • Vsaka naslednja sek.   : +1,00 EUR
  • Vsaka sekunda manj   : -0.50 EUR
  • Posebna izbira časa predvajanja: + 20%
  • Ekskluziva (sam v bloku) : + 20%

Produkcija ekonomsko propagandnih sporočil:

  • Izdelava spota – režirana reklama (režija, ideja, glas, tehnika) : 80,00 EUR
  • Izdelava spota – brez predvajanja : 150,00 EUR
  • Presnemavanje spota na DAT, MINI DISK ali CD: 15,00 EUR

Akcija – Net super play – paketna ponudba!

  • 3 x na dan (dolžina spota do 30 sekund) 14 dni, 4 dni podarijo : 600,00 EUR

Javljanje v živo

  • Javljanje v živo : 100,00 EUR

Sponzor južnih strun na radiu NET FM

  • Vsak torek moderiran program. Oddaja med 20.00 in 24.00 uro. 1x na dan najava sponzorja – vsak dan razen torka, ob torkih med moderiranim programom 4x najava sponzorja 400,00 EUR

Sponzor dopoldneva ob 11.20 uri

  • Radijska predstavitev – 10 minut bruto čas – 1 stran teksta. Možna simbolična nagrada in vklop poslušalk, poslušalcev v program: 100,00 EUR.

Na voljo so še mnogi drugi načini oglašanja. Ki si jih prav tako lahko ogledate na spletni strani pod gumbom MARKETING.

Ter na koncu še seveda slika studia, kjer se vse dogaj:

Slika 6: Studio

Slika 6: Studio radia NET FM

9 Zaključek

V tej seminarski nalogi sem vam skušala predstaviti radio, kako delujejo programi, oprema,… Upam, da ste dobili predstavo o tem, kako poteka, delovanje oddajanja radijskih valov do poslušalcev. Radio sem spoznala v celoti, in še marsikaj bi lahko opisala, ampak bo mogoče priložnost za to v kakšni drugi seminarski.
Ker me pred tem ni toliko zanimala radijska produkcija, sem po tej praksi spremenila svoje mnenje in moram povedati, da če bi imela, glas, ki bi ustrezal radijskim zahtevam, bi se takoj odločila za delo moderatorja.

10 Viri in literatura

1. Pirc T., Radio, zakaj te imamo radi, Modrijan založba, Ljubljana 2005.

2. Spletna stran: www.radionet.si – z dne 20.8.20072. Spletna stran: www.electrovoice.com – z dne 20.8.2007

3. Spletna stran: www.mimovrste.com – z dne 20.8.2007

4. Spletna stran: www.redox.si  – z dne 22.8.2007

DELI
Prejšnji članekSkupne značilnosti televizije in filma
Naslednji članekMultimedija v gledališču

Katja Barun je študentka na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravila kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.