Gostujoče predavanje urednika oddaj na TV Maribor, RTVS bo potekalo v četrtek, 26. oktobra 2017 ob 16. uri v prostorih Academie. V petek, 27. oktobra bo sledil še ogled RTV regionalnega centra v Mariboru.
Dušan Tomažič, urednik oddaj TV Maribor RTVS
27 let se je zavihtelo kot da bi pihnil, toliko let radia in televizije bom napolnil na dan šaljivcev. A ni bilo heca, bilo je trdo delo, naučiti se, uporabiti znanje in s časom ga prenesti na rodove, ki vstopajo v RTV center. Pa tudi sicer si z vici in prvim aprilom nisem preveč na Ti. Najlepše je, če se ti zgodi, da je poklic ki ga opravljaš konjiček, potem je vse enostavneje in lepše. V začetku si vesel, če ti ponudijo na radiu možnost, da prebereš čestitko ob rojstnem dnevu in v hipu si prepričan, da si osvojil medijski svet. Pa ni čisto tako. Počasi in postopno skušaš graditi profesionalnost v vseh ozirih, za mnogo morda preveč dlakocepsko, a igrati se z glasom je pomenilo igrati instrument, vedno sem si želel da brez napak, pa sem kmalu spoznal, da preveč pričakujem od sebe. Radio, kjer sem dobrih 20 let »domoval« je sijajen, je intimen, ponuja nešteto možnosti in priložnosti. Ne spomnim, se da ne bi izkoristil priložnosti za prav vse žanre, ki jih ponuja, že iz radovednosti in da mi ne bi bilo prehitro dolgčas. Ko mi je postalo dolgočasno sem iskal uteho v učenju drugih, resno, nekateri bodo rekli strogo, a danes z veseljem povem, da je veliko takih, ki v sebi nosijo in izkoriščajo del znanja, ki sem ga prenašal. A v življenju je več poti in izbral sem televizijsko. S televizijo sem prijateljeval še v času, ko je bil radio zame najpomembnejši, potrebna je bila sprememba, ne da zapeljeval nevidno množico na drugi strani. Preprosto sem si želel videti jo z druge strani. Pa sem jo, z oddajami od Jutra do Jabolka, Na vrtu sem vedno rad kaj postoril, tudi gobaril sem z veseljem za naše gledalce in se nazadnje Skozi čas pripeljal do Koktajla in da mi v petek zvečer ne bi bilo dolgčas sem si na glavo nakopal še Tele M. A takole za sproti si privoščim še Dnevniški obrok. Še vedno z veseljem in to velikim, a da bo resnici zadoščeno, priznam da sem najraje skrit in tam, kjer lahko govorijo dokumenti, narava in ljudje časa. Pa saj sem navsezadnje opravil profesuro prav s teh področij. In spet sem imel srečo, da se posojal glas ali pa s sodelavci ustvaril kak zanimiv dokumentarec ali portret. Vsega je bilo veliko tudi zunaj hiše, škoda je le da naš arhiv ne deluje tako dobro kot Cobiss, potem bi zdaj končal in naredil povezavo do tja. Pa bom vseeno končal, dokler se me še niste naveličali, ali pač, kljub vsemu je treba priti do cilja.
Vir: Academia (19. 10. 2017). Fotografije: arhiv Academie.