Ob vse večji uporabi brezpilotnih letalnikov tudi za namene izvajanja geodetskih posnetkov so s tem diplomskim delom želeli preveriti uporabnost, primernost in zmanjšanje količine podatkov kot osnovo za načrtovanje.
Na osnovi praktičnega primera so analizirali dva posnetka istega območja, izdelana z različnima metodama.
Da bi primerjava dveh tehnologij podala primerljive rezultate, so s pomočjo geodetskega podjetja poiskali območje, na katerem sta bili uporabljeni obe metodi.
Ob vse večji uporabi brezpilotnih letalnikov tudi za namene izvajanja geodetskih posnetkov so s tem diplomskim delom želeli preveriti uporabnost, primernost in zmanjšanje količine podatkov kot osnovo za načrtovanje. Na osnovi praktičnega primera so analizirali dva posnetka istega območja, izdelana z različnima metodama. Da bi primerjava dveh tehnologij podala primerljive rezultate, so s pomočjo geodetskega podjetja poiskali območje, na katerem sta bili uporabljeni obe metodi. Območje, ki je bilo posneto z obema metodama, se nahaja vzdolž železniške proge Maribor–Šentilj in ga je posnelo geodetsko podjetje »Geodetske storitve Kobale Dean s. p.« za potrebe projekta »Nadgradnja progovnega odseka Maribor–Šentilj–državna meja«.
Zakaj je problem resničen
Ob vse večji uporabi brezpilotnih letalnikov tudi za namene izvajanja geodetskih posnetkov so s tem diplomskim delom želeli preveriti uporabnost, primernost in zmanjšanje količine podatkov kot osnovo za načrtovanje.
Metoda
Na osnovi praktičnega primera so analizirali dva posnetka istega območja, izdelana z različnima metodama.
Kaj je nastalo
Da bi primerjava dveh tehnologij podala primerljive rezultate, so s pomočjo geodetskega podjetja poiskali območje, na katerem sta bili uporabljeni obe metodi. Območje, ki je bilo posneto z obema metodama, se nahaja vzdolž železniške proge Maribor–Šentilj in ga je posnelo geodetsko podjetje »Geodetske storitve Kobale Dean s. p.« za potrebe projekta »Nadgradnja progovnega odseka Maribor–Šentilj–državna meja«. Geodetski načrt je voden pod številko 16242/3.
Investitor omenjenega projekta je Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. Območje je bilo posneto s konvencionalno in sodobno tehnologijo. Pri geodetskem posnetku, izdelanem s konvencionalno tehnologijo ( trigonometrična metoda), se je zajem obstoječega terena vršil z elektro-optičnim razdaljemerom in trasirko s prizmo.
Podatki so bili zajeti vsakih 20 m pravokotno na os ceste. Zajete so bile vse spremembe višine v prečni smeri in pomembnejše točke, kot so pokrovi jaškov, zasuni, ograje, drogovi cestne razsvetljave in ostale komunalne infrastrukture. Pri sodobni tehnologiji (fotogrametrčna metoda) se je zajem podatkov vršil z uporabo optičnega senzorja na brezpilotnem letalniku.
Pri tej metodi je bilo zajeto praktično vse. Rezultat geodetskega posnetka je množica točk v prostoru oz. oblak točk. Oba geodetska posnetka so obdelali s pomočjo programskega orodja Civil 3D in izdelali 3D površine, ki jih so nato podrobneje primerjali in analizirali.
V diplomskem delu je poleg primerjave dveh tehnologij in uporabe v geodeziji predstavljena tudi uporaba brezpilotnih letalnikov na drugih področjih. Podrobneje je predstavljen postopek izdelave oblaka točk. Prav tako je predstavljena tudi Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, ki zagotavlja varno uporabo oz. preprečitev morebitnih konfliktov v zračnem prostoru in neupravičenem posegu v zasebnost državljanov Republike Slovenije.
Objavljeno 18. 12. 2019 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz programa Gradbeništvo
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.