Posebno pozornost so v nalogi namenili tudi okoliškemu vplivu obeh sistemov, kjer se lesena fasada izkaže kot bolj trajnostna izbira v duhu krožnega gospodarstva.
Diplomsko delo se osredotoča na primerjavo klasične kontaktne fasade in lesene prezračevane fasade predvsem z ekonomskega in tehničnega vidika.
Ugotovljeno je, da je začetna investicija v leseno prezračevano fasado običajno višja, vendar se ta razlika lahko dolgoročno izravna zaradi boljše trajnosti, manjšega vzdrževanja in višje vrednosti objekta.
Diplomsko delo se osredotoča na primerjavo klasične kontaktne fasade in lesene prezračevane fasade predvsem z ekonomskega in tehničnega vidika. Ugotovljeno je, da je začetna investicija v leseno prezračevano fasado običajno višja, vendar se ta razlika lahko dolgoročno izravna zaradi boljše trajnosti, manjšega vzdrževanja in višje vrednosti objekta. Bistveni strošek pri klasični kontaktni fasadi je izbira toplotne izolacije, pri leseni prezračevalni fasadi pa fasadna obloga.
Zakaj je problem resničen
Metoda
Diplomsko delo se osredotoča na primerjavo klasične kontaktne fasade in lesene prezračevane fasade predvsem z ekonomskega in tehničnega vidika. Prvi del naloge se osredotoča na tehnični opis obeh sistemov, vključno s sestavo, materiali in načinom vgradnje. Sledi časovna analiza, ki kaže, da je montaža lesene prezračevane fasade zaradi več faz in sestavnih slojev časovno daljša, vendar omogoča lažjo demontažo in večji delež materialov, ki jih lahko recikliramo.
Materiali neposredno vplivajo na bivalno klimo. Za ugodno klimo v prostoru mora fasadni ovoj dihati, saj lahko le tako odvede notranjo vlago. Različne materiale je potrebno vgraditi tako, da so med seboj ustrezno povezani in delujejo kot celota.
Da ostane bivalna klima ugodna s toplotno izolacijo preprečujemo prekomerno prehajanje temperature skozi gradbene elemente ovoja iz okolice v notranjost stavbe. Vdor hrupa iz okolice preprečimo z zvočno izolacijo. Zrakotesnost fasadnega ovoja omogoča odvod odvečne vlage iz okolja in dovajanje zraka za prezračevanje.
V ekonomskem delu naloge primerjamo stroške izvedbe obeh sistemov in življenjsko dobo.
Kaj je nastalo
Ugotovljeno je, da je začetna investicija v leseno prezračevano fasado običajno višja, vendar se ta razlika lahko dolgoročno izravna zaradi boljše trajnosti, manjšega vzdrževanja in višje vrednosti objekta. Bistveni strošek pri klasični kontaktni fasadi je izbira toplotne izolacije, pri leseni prezračevalni fasadi pa fasadna obloga. Ne glede na materiale je povprečno strošek izvedbe lesene prezračevane fasade več kot dvakrat višji od stroška kontaktne fasade.
Pri tem moramo upoštevati še stroške vzdrževanja pri obeh fasadnih sistemih, ki so obratno sorazmerni, saj je začetni nižji strošek vzdrževanja kontaktne fasade dolgoročno višji od vzdrževanja lesene prezračevane fasade. Posebno pozornost so v nalogi namenili tudi okoliškemu vplivu obeh sistemov, kjer se lesena fasada izkaže kot bolj trajnostna izbira v duhu krožnega gospodarstva. Les ima pomemben okoljevarstveni vidik, saj na koncu življenjske dobe predstavlja vir energije, ki ga lahko uporabimo in zmanjšamo emisije CO2.
Les in izdelki na osnovi lesa so zelo primerni za zunanje obloge, saj ne le da ustvarijo lepo in edinstveno vizualno podobo, temveč ob pravilni uporabi zagotavljajo tudi njihovo trajnost.
Objavljeno 7. 11. 2025 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz programa Gradbeništvo
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.