Cilji izgradnje avtocestnega križa so bili, notranje povezati državo, dvigniti stopnjo prometne varnosti in povezati Slovenijo s tujino.
Pri gradnji avtocest ne smemo zanemariti varovanja voda, tal in krajinskih značilnosti, saj okoljski vidiki namreč niso enako tehtno analizirani kakor prometni.
V Sloveniji gradimo avtoceste že nekaj desetletij. Program izgradnje avtocestnega omrežja in povezanost Slovenije po dolgem in po čez, pa se je začel pred dobrimi desetimi leti. Pri gradnji avtocest ne smemo zanemariti varovanja voda, tal in krajinskih značilnosti, saj okoljski vidiki namreč niso enako tehtno analizirani kakor prometni.
Zakaj je problem resničen
V Sloveniji gradimo avtoceste že nekaj desetletij. Program izgradnje avtocestnega omrežja in povezanost Slovenije po dolgem in po čez, pa se je začel pred dobrimi desetimi leti. Cilji izgradnje avtocestnega križa so bili, notranje povezati državo, dvigniti stopnjo prometne varnosti in povezati Slovenijo s tujino.
Gradnja avtocest, ki je bila velik poseg v okolje in prostor, je imela poleg pozitivnih tudi negativne vplive. Eden takšnih je poseg v življenski prostor ljudi in živali, (divjadi kateri je bil spremenjen naravni življenski prostor) na avtocestnem odseku Slivnica – Draženci, ki ga je delno opisal tudi v diplomskem delu. Pomembno vlogo pri gradnji so imele tudi lokalne skupnosti, ki jih je gradnja prizadela ter lovske družine, ki upravljajo lovišča ob začrtani trasi.
Metoda
Pri gradnji avtocest ne smemo zanemariti varovanja voda, tal in krajinskih značilnosti, saj okoljski vidiki namreč niso enako tehtno analizirani kakor prometni. Skrbno je treba proučiti vse odseke s spornimi stališči in prizadetost kmetijskega, gozdnega in naseljenega ozemlja ter, da se naraven življenjski prostor divjadi, ohrani v največji meri kot naravna oblika gozda s čim manjšimi spremembami. Da bi bil vpliv same gradnje in posega v okolje čim manjši ter, da bi lahko divjad po končani gradnji avtoceste čim prej ponovno vzpostavila svoje vsakodnevne stečine oz migracijske poti, je Lovska družina Rače od investitorja Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji – DARS-a zahtevala, da se uredi varen podhod za divjad.
Na zahtevo Lovske družine je podjetje Gradis skupina G, po naročilu Darsa zgradilo podhod za divjad 3-2, na avtocestnem odseku Slivnica-Draženci. Zgrajeni objekt predstavlja monolitno, armirano betonsko konstrukcijo, ki ne spada med velike gradbene projekte, je pa prav tako zelo pomemben element avtoceste predvsem za divjad, ki ji je z njim ponovno omogočen varen prehod v območje ob cesti.. Takšna zasnova ob zelo pomembni kvalitetni izdelavi omogoča trajnost objekta, enostavno kontrolo in hkrati znižuje stroške vzdrževanja.
Kaj je nastalo
Objavljeno 28. 11. 2011 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon

Še iz programa Gradbeništvo
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.

