Cilji raziskave vključujejo razjasnitev pomena davkov v Sloveniji, pregled zgodovinskega in pravnega okvira obdavčitve, analizo uvedbe davka doma in v tujini (npr.
Metodologija vključuje analizo javnih podatkov, študijo primera, primerjalno analizo ter empirično raziskavo z vprašalnikom (102 anketirancev).
Ugotovitve kažejo, da je slovenski davčni sistem usklajen z evropskimi standardi.
Diplomsko delo z naslovom Kako davki vplivajo na gospodarstvo? – primer dviga davka na sladke pijače v Slovenijiobravnava vlogo davkov kot instrumenta javnih financ, s poudarkom na gospodarskih, zdravstvenih in družbenih učinkih uvedbe davka na sladke pijače. Ukrep, ki je začel veljati 1. januarja 2025 z zvišanjem DDV z 9,5% na 22% za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili, je sprožil razprave o vplivu na potrošnjo, proizvajalce, proračun in javno zdravje. Metodologija vključuje analizo javnih podatkov, študijo primera, primerjalno analizo ter empirično raziskavo z vprašalnikom (102 anketirancev). Ugotovitve kažejo, da je slovenski davčni sistem usklajen z evropskimi standardi.
Zakaj je problem resničen
Diplomsko delo z naslovom Kako davki vplivajo na gospodarstvo? – primer dviga davka na sladke pijače v Slovenijiobravnava vlogo davkov kot instrumenta javnih financ, s poudarkom na gospodarskih, zdravstvenih in družbenih učinkih uvedbe davka na sladke pijače. Ukrep, ki je začel veljati 1. januarja 2025 z zvišanjem DDV z 9,5% na 22% za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili, je sprožil razprave o vplivu na potrošnjo, proizvajalce, proračun in javno zdravje. Cilji raziskave vključujejo razjasnitev pomena davkov v Sloveniji, pregled zgodovinskega in pravnega okvira obdavčitve, analizo uvedbe davka doma in v tujini (npr.
Združeno kraljestvo) ter oceno njegovih učinkov. Oblikovane so bile štiri hipoteze: (1) zgodovinski razvoj davkov je povezan z gospodarskim razvojem (primer Estonije), (2) davek vpliva na obseg prodaje, (3) podjetja sprejemajo strategije za uravnavanje stroškov, (4) davek vpliva na prerazporeditev kadrovskih virov v prehrambeni industriji.
Metoda
Metodologija vključuje analizo javnih podatkov, študijo primera, primerjalno analizo ter empirično raziskavo z vprašalnikom (102 anketirancev).
Kaj je nastalo
Ugotovitve kažejo, da je slovenski davčni sistem usklajen z evropskimi standardi. Davek je med potrošniki slabo sprejet – večina zazna podražitev, a le manjšina zmanjša porabo, kar kaže na omejen vedenjski in zdravstveni učinek. Podjetja poročajo o minimalnem vplivu na prodajo, a se prilagajajo z višjimi cenami, spremembo embalaže in razvojem zdravih alternativ.
Primerjava z Estonijo potrjuje povezavo med davčno politiko in gospodarskim razvojem. Zaključek poudarja, da ukrep ne dosega v celoti javnozdravstvenih ciljev in je predvsem fiskalno naravnan. Izraženo je nezaupanje v namensko porabo sredstev, kar kaže na potrebo po večji transparentnosti in boljši komunikaciji države.
Za večjo uspešnost bi bilo smiselno uvesti dopolnilne ukrepe, kot so ozaveščanje, spodbude za reformulacijo izdelkov ter javno poročanje o porabi davčnih prihodkov. Ker gre za relativno nov ukrep, bi bilo priporočljivo anketo ponoviti čez nekaj let, da bi pridobili realnejše in dolgoročne podatke o učinkih.
Objavljeno 9. 9. 2025 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz modula Računovodstvo
Uvedba E-računov in knjiženje po stroškovnih nosilcih in mestih v podjetju
Analiza dejavnikov odločanja med notranjim in zunanjim računovodstvom
Analiza terjatev do kupcev v podjetju x in vpliv plačilne nediscipline na poslovanje
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.