Online informativni dan 26. 11. 2026 ob 18.00 – študij ob delu, cena, štipendije. Rezervirajte mesto →
Academia
Diplomsko delo 2017Gradbeništvoekologija · Klasična ravna streha · način gradnje strehe

Primerjalna analiza klasične ravne strehe z ravno zeleno streho na primeru stanovanjske hiše

Avtor v diplomskem delu je proučeval tri hipoteze, ki jih je preizkušal skozi celotno nalogo.

Jani Šalamundiplomant, Gradbeništvo · zagovor oktober 2017Mentor: dr. Ksenija Golob · mentor v podjetju: Mojca Kavnik
VrstaDiplomsko deloGradbeništvo
Področjeekologija, Klasična ravna streha, način gradnje strehe
Mentordr. Ksenija Golobmentor v podjetju: Mojca Kavnik
Obseg100 straniPDF 12,97 MB
ZagovorOktober 2017objavljeno 10. 10. 2017
V 30 sekundah
Vprašanje

Avtor v diplomskem delu je proučeval tri hipoteze, ki jih je preizkušal skozi celotno nalogo.

Metoda

V kolikor jih uporabljamo, so še vedno na prvem mestu klasične ravne strehe, ki jih v večini gradijo podjetja in velike industrijske hale ter večja nakupovalna središča, ki v številu še vedno prednjačijo.

Ugotovitev

Avtor v diplomskem delu je proučeval tri hipoteze, ki jih je preizkušal skozi celotno nalogo. Kot prvo je postavil hipotezo, da je v Sloveniji še vedno manj ravnih zelenih streh kot pa klasičnih ravnih streh. V kolikor jih uporabljamo, so še vedno na prvem mestu klasične ravne strehe, ki jih v večini gradijo podjetja in velike industrijske hale ter večja nakupovalna središča, ki v številu še vedno prednjačijo.

Zakaj je problem resničen

Avtor v diplomskem delu je proučeval tri hipoteze, ki jih je preizkušal skozi celotno nalogo. Kot prvo je postavil hipotezo, da je v Sloveniji še vedno manj ravnih zelenih streh kot pa klasičnih ravnih streh. Ugotovljeno je bilo, da so ravne strehe v Sloveniji še vedno precej neraziskano področje.

Metoda

V kolikor jih uporabljamo, so še vedno na prvem mestu klasične ravne strehe, ki jih v večini gradijo podjetja in velike industrijske hale ter večja nakupovalna središča, ki v številu še vedno prednjačijo. Hipotezo na podlagi proučevanja potrdim, čeprav na razpolago ni javnih evidenc, ki bi lahko pokazale točno številko. Kot drugo hipotezo je predpostavljal, da je prostor ravne zelene strehe lahko dobro izkoriščen.

Tudi to trditev lahko potrdim. Ljudje se na območju, kjer se dobro počutimo, tudi dlje časa zadržujemo. Ravne zelene strehe so sicer v Sloveniji še vedno dokaj v majhnem številu, tiste, ki so, so lepo urejene in preproste, tako da ljudje z veseljem posedajo na njih.

Ravne zelene strehe v Sloveniji prvotno ne služijo namenu druženja in izrabi dodatnega prostora, ampak so zgolj estetske narave ali posameznikova izbira. Pričakujem, da se bo v prihodnosti trend nadaljeval oziroma nadgrajeval. Tretja hipoteza je predpostavljala, da je dolgoročno gledano postavitev ravne zelene strehe boljše kot postavitev ravne strehe.

Predvidevam, da bo prihodnost prinašala več okoljevarstvenih predpisov. S tega vidika je seveda ravna zelena streha vsaj manjši poskus vrnitve zelenega v okolje, hkrati pa ljudem omogoča čistejši zrak, preprečuje neposreden vstop nevarnim žarkom in v prvi vrsti vpija prašne delce ter čisti zrak in ga tudi proizvaja. Slovenija tovrstnih ukrepov zaenkrat še nujno ne potrebuje, bilo pa bi zaželeno, da bi se ljudje v čim večji meri začeli tega zavedati.

Ravna zelena streha dolgoročno na objekt lahko vpliva tudi negativno, saj je objekt skozi leta težje ščititi pred razraslimi koreninami, hkrati pa je tukaj na veliki preizkušnji tudi vodotesnost. Hipotezo je zavrgel. Slovenija postaja tudi gradbeno vedno močnejša država.

Ne samo z vidika gospodarstva, vendar tudi z vidika udobja. Ljudje so navajeni lastnih hiš, ne zgolj stanovanjskih blokov. Imeti lastno hišo je ljudem med prioritetami.

Opaziti je vedno več modernejšega zavedanja pri novogradnjah. Ravne strehe se so v zadnjih letih začele precej bolj pogosto pojavljati kot se so v preteklosti. Pred kratkim se je na spletni strani Žurnal24 pojavil tudi članek, ki je namigoval, da bodo zelene strehe morda v prihodnosti postale predpisane po zakonu.

Zemlja je dober izolator, ki bi se lahko uporabljal na vseh ravnih strehah na večjih stavbah kot na primer na nakupovalnih centrih, športnih dvoranah, halah in skladiščih. Menim, da bodo ta trend nadaljevali in ga tudi nadgrajevali, saj se je praksa ozelenitve ravnih streh prikazala kot odlična tudi v drugih evropskih državah, kot je na primer Francija. Veliko bi k temu za začetek lahko pripomogle tudi občine, na primer s subvencijami ali brezplačnimi svetovanji.

Čeprav sedaj strehe še vedno v večini niso projektirane kot prostor, kjer se bi lahko zadrževali, bodo v prihodnosti začeli razmišljati tudi v tej smeri. V kolikor bodo šole in izobraževalne ustanove širile zavedanje o vseh spremembah pri gradnji ravnih streh, se jih bodo investitorji manj bali, hkrati pa bo tudi kreativnost večja in bolj cenjena. Gradbeništvo je panoga, ki dovoljuje uporabo različnih idej.

Ideje je potrebno razumeti, spreminjati, sprejemati. Tudi ravne strehe so dandanes nekaj, kar je bilo včasih morda nemogoče, potem prepovedano, kasneje smešno in danes moderno, v prihodnosti pa bo verjetno tudi zakonsko predpisano. Ko bo čez nekaj časa gledal in prebiral svoje diplomsko delo, bo zagotovo našel stvari, ki avtorju bodo dale ponovno misliti, vendar z drugačne perspektive.

Ravne strehe so avtorju še vedno izziv, ki bi se ga rad lotil tudi sam. In kdo ve, morda je najboljša jutranja kava najbolj učinkovita v prvem nadstropju skozi kuhinjo na rosni zelenici ob vzhajajočem soncu…

Kaj je nastalo

Prenesite diplomsko delo100 strani · PDF 12,97 MB
Šalamun, J. (2017). Primerjalna analiza klasične ravne strehe z ravno zeleno streho na primeru stanovanjske hiše. Diplomsko delo, Academia, višja strokovna šola, Maribor.
Prenesite PDF
ekologijaKlasična ravna strehanačin gradnje streheravna zelena streha
Comparative Analysis of a Conventional Flat Roof and a Green Flat Roof Using the Example of a Residential BuildingIn the diploma thesis, the author examined three hypotheses which were tested throughout the entire assignment. As the first hypothesis, the author proposed that in Slovenia there are still fewer green flat roofs than conventional flat roofs.

Objavljeno 10. 10. 2017 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.

Iz dela

Slike, sheme in zaslon

Stanovanjska stavba z zeleno streho in vegetacijoStanovanjska stavba z zeleno streho in vegetacijoSimbolična fotografija (Pixabay, pixel2013)
Sorodni projekti

Še iz programa Gradbeništvo

Vsi diplomski projekti →
Vpis · Gradbeništvo

Želite v dveh letih narediti tak projekt?

Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.

Go Higher.
Osebni odgovor po e-pošti v enem delovnem dnevu. Brez spama; s pošiljanjem se strinjate s politiko zasebnosti.
Preden greste

Pošljemo vam predmetnik, potek študija ter možnosti financiranja in štipendij.

Brez klicev, brez spama. Ena e-pošta z vsem, kar potrebujete za odločitev, in povabilom na predavanje.

S pošiljanjem se strinjate, da vas Academia kontaktira po e-pošti ali telefonu. Zasebnost · odjava kadar koli.