Namen dela je bil ugotoviti, kako se izbrana materiala razlikujeta pri uporabi v fasadnih sistemih ter kateri material je primernejši glede na različne zahteve gradbenega projekta.
Diplomsko delo primerja izolacijo iz ekspandiranega polistirena (EPS) in izolacijo iz lesnih vlaken z vidika tehničnih, toplotnih, okoljskih, ekonomskih in trajnostnih lastnosti.
Namen dela je bil ugotoviti, kako se izbrana materiala razlikujeta pri uporabi v fasadnih sistemih ter kateri material je primernejši glede na različne zahteve gradbenega projekta.
Diplomsko delo primerja izolacijo iz ekspandiranega polistirena (EPS) in izolacijo iz lesnih vlaken z vidika tehničnih, toplotnih, okoljskih, ekonomskih in trajnostnih lastnosti. Namen dela je bil ugotoviti, kako se izbrana materiala razlikujeta pri uporabi v fasadnih sistemih ter kateri material je primernejši glede na različne zahteve gradbenega projekta. Primerjava je bila izvedena na podlagi strokovne literature, tehničnih listov proizvajalcev, okoljskih deklaracij proizvodov in praktičnega primera stanovanjske hiše Z.
Zakaj je problem resničen
Metoda
Diplomsko delo primerja izolacijo iz ekspandiranega polistirena (EPS) in izolacijo iz lesnih vlaken z vidika tehničnih, toplotnih, okoljskih, ekonomskih in trajnostnih lastnosti.
Kaj je nastalo
Namen dela je bil ugotoviti, kako se izbrana materiala razlikujeta pri uporabi v fasadnih sistemih ter kateri material je primernejši glede na različne zahteve gradbenega projekta. Primerjava je bila izvedena na podlagi strokovne literature, tehničnih listov proizvajalcev, okoljskih deklaracij proizvodov in praktičnega primera stanovanjske hiše Z. V delu sta bila analizirana fasadni EPS JUBIZOL EPS F – W1 in lesno-vlaknena izolacija STEICOspecial dry.
Pri osnovnih toplotnih lastnostih je bilo ugotovljeno, da imata materiala zelo podobno toplotno prevodnost. EPS ima nekoliko nižjo vrednost toplotne prevodnosti, zato pri enaki debelini dosega nekoliko boljšo stacionarno toplotno izolativnost. Lesno-vlaknena izolacija pa ima bistveno večjo gostoto in višjo specifično toplotno kapaciteto, zaradi česar bolje akumulira toploto in ugodneje vpliva na poletno toplotno stabilnost stavbe.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi faznemu zamiku in faktorju dušenja, saj ta kazalnika bolje prikažeta obnašanje konstrukcije pri poletnem pregrevanju. Primerjava celotnega stenskega sklopa je pokazala, da lesno-vlaknena izolacija dosega večji fazni zamik in boljše dušenje temperaturnega vala kot EPS. To pomeni, da je primernejša za objekte, kjer je pomembno poletno bivalno ugodje.
Okoljska primerjava je temeljila na LCA analizi oziroma EPD deklaracijah. Ugotovljeno je bilo, da ima lesno-vlaknena izolacija ugodnejši ogljični odtis, saj je izdelana iz obnovljive surovine in v času uporabe skladišči biogeni ogljik. EPS temelji na fosilnih surovinah, zato ima večji vpliv na okolje, čeprav je zaradi nizke mase, dobre izolativnosti in enostavne vgradnje še vedno zelo razširjen material.
Na primeru hiše Z je bila izdelana tudi stroškovna primerjava. Izračun je pokazal, da je izvedba z EPS izolacijo bistveno cenejša od izvedbe z lesno-vlakneno izolacijo. EPS je zato ekonomsko ugodnejša izbira, medtem ko lesno-vlaknena izolacija predstavlja dražjo, vendar trajnostno in toplotno učinkovitejšo rešitev z vidika poletnega ugodja.
Končna ugotovitev dela je, da izbira izolacijskega materiala ne sme temeljiti samo na ceni ali toplotni prevodnosti, ampak mora vključevati širšo primerjavo tehničnih, okoljskih, ekonomskih in izvedbenih dejavnikov.
Objavljeno 20. 8. 2026 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon

Še iz programa Gradbeništvo
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.

