Uvod: V sodobnem gradbeništvu narašča interes za rešitve, ki omogočajo hitrejšo, energetsko učinkovitejšo in okolju prijaznejšo gradnjo.
Metode: Izvedena je bila hipotetična primerjalna analiza na primeru enodružinske hiše (230 m² zidov) z enakimi brušenimi zidaki Porotherm Profi.
Rezultati: Pri klasičnem zidanju je bilo porabljenih približno 5,5 t malte in 8.000 l vode, postopek pa je trajal 550 ur.
Uvod: V sodobnem gradbeništvu narašča interes za rešitve, ki omogočajo hitrejšo, energetsko učinkovitejšo in okolju prijaznejšo gradnjo. Klasično zidanje z debelo cementno‑apneno malto zahteva veliko materiala in vode, ustvarja toplotne mostove in obremenjuje okolje. Metode: Izvedena je bila hipotetična primerjalna analiza na primeru enodružinske hiše (230 m² zidov) z enakimi brušenimi zidaki Porotherm Profi. Rezultati: Pri klasičnem zidanju je bilo porabljenih približno 5,5 t malte in 8.000 l vode, postopek pa je trajal 550 ur. Zidanje s tankoslojno malto je zahtevala 1 t materiala in 250 ur dela.
Zakaj je problem resničen
Uvod: V sodobnem gradbeništvu narašča interes za rešitve, ki omogočajo hitrejšo, energetsko učinkovitejšo in okolju prijaznejšo gradnjo. Klasično zidanje z debelo cementno‑apneno malto zahteva veliko materiala in vode, ustvarja toplotne mostove in obremenjuje okolje. Suho zidanje z brušenimi zidakom in poliuretanskim lepilom Dryfix obljublja manjši ogljični odtis in krajši čas gradnje, a je v praksi še vedno redko.
Metoda
Metode: Izvedena je bila hipotetična primerjalna analiza na primeru enodružinske hiše (230 m² zidov) z enakimi brušenimi zidaki Porotherm Profi. Primerjani so bili trije sistemi: klasična malta, tankoslojna malta in Dryfix lepilo. Uporabljeni so bili podatki iz tehničnih listov in literature o porabi materiala, vodi, delovnem času in toplotni prevodnosti.
Stroške dela so ocenjevali pri urni postavki 20 EUR/h.
Kaj je nastalo
Rezultati: Pri klasičnem zidanju je bilo porabljenih približno 5,5 t malte in 8.000 l vode, postopek pa je trajal 550 ur. Zidanje s tankoslojno malto je zahtevala 1 t materiala in 250 ur dela. Pri sistemu Dryfix je bilo porabljenih le 46 pločevink lepila (< 100 kg), brez uporabe vode, gradnja pa je bila zaključena v 160 urah.
Stroški dela so bili najvišji pri uporabi klasične malte in najnižji pri sistemu Dryfixu. Rezultati jasno kažejo, da izbira tehnologije zidanja pomembno vpliva na porabo materialov, časa in delovne sile. V primerjavi s klasičnim zidanjem je uporaba tankoslojne malte zmanjšala količino vezivnega materiala za več kot 80 % in skoraj prepolovila čas izvedbe.
Zaradi enostavnejše uporabe in hitrejše izvedbe so bili pri tem sistemu tudi stroški dela najnižji. Na podlagi primerjave je mogoče zaključiti, da sodobni sistemi zidanja prispevajo k večji produktivnosti, zmanjšanju porabe virov ter izboljšanju ekonomičnosti gradbenega procesa. Diskusija: Suho zidanje z Dryfixom se je izkazalo kot najhitrejše in materialno najučinkovitejše.
Prihranek časa presega 50 %, močno se zmanjša poraba vode in emisije CO₂, saj cementna industrija prispeva približno 8 % svetovnih emisij. Toplotni mostovi so manj izraziti, vendar je razlika v U‑vrednosti med tankoslojno in suho metodo manjša od pričakovane. Slabosti sistema Dryfix so višji strošek lepila, potreba po usposobljenih izvajalcih in še nerazvit pravni okvir, a kljub temu ostaja obetavna alternativa klasičnim metodam.
Objavljeno 20. 8. 2026 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz programa Gradbeništvo
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.