Namen diplomskega dela je namreč bil, s pomočjo strokovne literature in znanja, ki ga so pridobili v času izobraževanja na višji strokovni šoli, izvesti stroškovno primerjalno analizo med dvema vrstama streh stanovanjske hiše ‒ ravnimi in poševnimi strehami.
Prav tako so predstavili vrste streh, ki so bile ključne za stroškovno primerjalno analizo.
Rezultati analize, ki jo so napravili, so pokazali naslednje:
V začetnem poglavju so za potrebe razumevanja sestave streh pogledali njene konstrukcijske elemente oz. plasti ter različne materiale, ki sestavljajo te plasti. Prav tako so predstavili vrste streh, ki so bile ključne za stroškovno primerjalno analizo. Rezultati analize, ki jo so napravili, so pokazali naslednje: STROŠEK IZVEDBE OBRNJENE RAVNE (NEPOHODNE) STREHE ZA PROJEKTIRANI OBJEKT:
Zakaj je problem resničen
V začetnem poglavju so za potrebe razumevanja sestave streh pogledali njene konstrukcijske elemente oz. plasti ter različne materiale, ki sestavljajo te plasti.
Metoda
Prav tako so predstavili vrste streh, ki so bile ključne za stroškovno primerjalno analizo. Namen diplomskega dela je namreč bil, s pomočjo strokovne literature in znanja, ki ga so pridobili v času izobraževanja na višji strokovni šoli, izvesti stroškovno primerjalno analizo med dvema vrstama streh stanovanjske hiše ‒ ravnimi in poševnimi strehami. V analitičnem, zaključnem, delu diplomskega dela so napravili stroškovno analizo predstavnika posameznega tipa streh, t. j. za obrnjeno ravno (nepohodno) streho in poševno streho s spuščenim suhomontažnim stropom.
Razlog za izbiro teh dveh streh je bil ta, da sta ta predstavnika posameznih tipov najbolj enostavna za izvedbo in s tem tudi medsebojno primerljiva. Pri analizi so upoštevali vse potrebne primerljive karakteristike materialov, pri čemer je najpomembnejšo vlogo igrala toplotna izolacija. Pri izračunu le-te so bile upoštevane minimalne zahteve Pravilnika o učinkoviti uporabit energije v stavbah (Uradni list Republike Slovenije, b. d.).
Na podlagi analiz cen posameznih postavk konstrukcijskih elementov so napravili izračune vrednosti izvedbe posameznega tipa strehe za isto projektirano stavbo.
Kaj je nastalo
Rezultati analize, ki jo so napravili, so pokazali naslednje: STROŠEK IZVEDBE OBRNJENE RAVNE (NEPOHODNE) STREHE ZA PROJEKTIRANI OBJEKT: Strošek dobave in vgradnje betona C25/30 z vsemi deli in prenosi znaša 3.834,04 eur. Stroški dobave, rezanja, krivljenja in vezanja armature (jeklo za armiranje – rebrasta armatura S 500 in mreže S 500 B) znašajo 3.855,27 eur. Stroški opaževanja AB znašajo 3.837,20 eur.
Stroški dobave in vgradnje naklonskega betona znašajo 2.003,75 eur. Stroški izvedbe hidroizolacije znašajo 1.649,65 eur. Stroški dobave in polaganja toplotne izolacije znašajo 4.581,49 eur.
Stroški dobave in nasipa prodca znašajo 318,36 eur. Skupna vrednost gradbenih del za izvedbo ravne obrnjene nepohodne strehe znaša 20.079,76 eur. STROŠEK IZVEDBE POŠEVNE STREHE S SPUŠČENIM SUHOMONTAŽNIM STROPOM Stroški dobave lesa in izvedbe lesenega ostrešja z letvanjem in pokrivanje parapropustne folije znašajo 11.741,36 eur. Strošek krovskih in kleparskih del znaša 6.772,33 eur.
Strošek suhomontažnih del znaša 7.821,90 eur. Skupna vrednost gradbenih del za izvedbo poševne strehe znaša 26.335,59 EUR. Hipoteza »Strošek izvedbe ravne strehe stanovanjske hiše je nižji kot strošek izvedbe poševne strehe«, ki jo so izpostavili na začetku diplomskega dela, je tako potrjena.
Primerjalna analiza nam je pokazala, da je strošek izvedbe obrnjene ravne (nepohodne) strehe za 23 % nižji kot strošek izvedbe poševne strehe. Raziskava posameznih konstrukcijskih elementov je pokazala, da sta načina doseganja hidroizolativnosti strehe stanovanjske hiše različna. Pri ravni strehi le-ta dosega izvedbo hidroizolacijskega sloja – premaz z Ibitolom in varjenje bitumenskih trakov.
Pri poševni strehi predstavlja hidroizolacijski sloj sekundarna kritina, ki je hkrati paroprepustna folija. Primarni hidroizolativni sloj predstavlja kritina. Doseganje hidroizolativnosti pri ravnih strehah je tako veliko bolj zamudno, saj je treba poskrbeti za odvodnjavanje, tj. napraviti naklonski beton, nato pa je treba napraviti bitumenski premaz in variti bitumenske trakove.
Pri poševni strehi ni treba skrbeti za naklon, sekundarna kritina pa se veliko lažje in hitreje položi na ostrešje. Tudi tretjo hipotezo, da je izvedba ravne strehe stanovanjske hiše zamudnejša kot izvedba poševne, potrdimo. Pri izvedbi ravne strehe je zelo zamudno opaževanje AB plošče s podpiranjem do višine 3 metrov. Sledi polaganje armature in betoniranje AB. Po samem betoniranju je treba počakati na ustrezno trdnost betona, ki jo dosežemo po osemindvajsetih dneh, preden naj bi se začeli razopaževati itd.
Šele nato se lahko lotimo naslednjih slojev. Iz vsega navedenega je tako mogoče spoznati, da je izvedba poševne strehe dražja, vendar je izvedba hitrejša za cca. 50 % proti ravni strehi.
Objavljeno 10. 10. 2017 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz programa Gradbeništvo
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.