Z razglasitvijo epidemije nalezljive bolezni COVID-19 dne 12.
Vse to so podjetja uporabila pri dejanskem reševanju težav v času epidemije.
Država je v tem obdobju zelo pomagala podjetjem v zasebnem sektorju (podjetjem, za katera obračunavamo plače v njihovem računovodskem servisu), saj je za maso plač prispevala več kot eno petino sredstev.
Z razglasitvijo epidemije nalezljive bolezni COVID-19 dne 12. 3. Vse to so podjetja uporabila pri dejanskem reševanju težav v času epidemije. Država je v tem obdobju zelo pomagala podjetjem v zasebnem sektorju (podjetjem, za katera obračunavamo plače v njihovem računovodskem servisu), saj je za maso plač prispevala več kot eno petino sredstev. Ukrep oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) je omogočal pomoč tudi podjetjem, ki so poslovala nemoteno (skoraj polovica v njihovi bazi).
Zakaj je problem resničen
Z razglasitvijo epidemije nalezljive bolezni COVID-19 dne 12. 3. 2020 se je mnogo delodajalcev znašlo v doslej neznani situaciji.
Mnogi izmed njih niso smeli več opravljati svoje dejavnosti in naenkrat niso imeli več delovnega mesta za svoje zaposlene, hkrati pa so bili ob svoje prihodke. To, kako bo država pomagala, je bilo na začetku epidemije zelo nejasno, saj se je tudi država sama soočala z velikimi težavami v novonastali situaciji. Delo v računovodskem servisu se je na področju obračuna plač močno povečalo.
Podjetja so želela informacije glede ravnanja z zaposlenimi (kako in kdaj jih napotiti na čakanje, o delu na domu itd.). Želela so tudi vedeti, kako bo to finančno vplivalo nanje (koliko morajo plačati delavcem, koliko jim bo država povrnila, kako jim bo država to povrnil itd.).
Metoda
Vse to so podjetja uporabila pri dejanskem reševanju težav v času epidemije. Spremljanje interventne zakonodaje je terjalo veliko zbranosti in iskanja informacij po različnih bazah državnih institucij. Ker se so zakoni sprejemali tudi za nazaj, je bilo veliko zmede.
Tehnična izvedba obračunov plač v tem obdobju je bila z novimi vrstami dohodka zahtevna in močno povečana. Iz enega obračuna plač za mesec februar so v mesecu marcu lahko delali tudi do pet obračunov za podjetje z enakim številom zaposlenih. Podpora dobrega informacijskega sistema za obračun plač je omogočila, da so vse to dodatno delo zmogli.
Kaj je nastalo
Država je v tem obdobju zelo pomagala podjetjem v zasebnem sektorju (podjetjem, za katera obračunavamo plače v njihovem računovodskem servisu), saj je za maso plač prispevala več kot eno petino sredstev. Ukrep oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) je omogočal pomoč tudi podjetjem, ki so poslovala nemoteno (skoraj polovica v njihovi bazi). Ta podjetja so samo s tem ukrepom prihranila 5,25 % potrebnih sredstev za plače.
Če so podjetja koristila še ostale ukrepe, pa so iz tega ukrepa prihranila kar 6,68 % potrebnih sredstev za plače. Podjetja so največ sredstev prejela iz naslova povračil za čakanje na delo (55,92 %), sledita neto učinek oprostitve prispevkov za PIZ (31,11 %) in nadomestilo za koriščenje višje sile/karantene (11,39 %). Boleznine po 56. členu so zanemarljive (0,85 %), saj so odvisne od zdravstvenega stanja zaposlenih.
Ugodnosti iz napotitve zaposlenih na skrajšan delovni čas so prejete v najmanjši višini (0,72 %), saj veljajo komaj od junija 2020.
Objavljeno 27. 8. 2021 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz modula Računovodstvo
Uvedba E-računov in knjiženje po stroškovnih nosilcih in mestih v podjetju
Analiza dejavnikov odločanja med notranjim in zunanjim računovodstvom
Analiza terjatev do kupcev v podjetju x in vpliv plačilne nediscipline na poslovanje
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.