Beton je v primerjavi z drugimi materiali (les, kamen, idr.) novejši in je v uporabi šele zadnjih sto let.
V empiričnem delu so opravili anketo, s katero so dokazali negativen vpliv dela s klasično metodo rušenja na zdravje zaposlenih.
Beton je v primerjavi z drugimi materiali (les, kamen, idr.) novejši in je v uporabi šele zadnjih sto let. V empiričnem delu so opravili anketo, s katero so dokazali negativen vpliv dela s klasično metodo rušenja na zdravje zaposlenih. Ugotovili so tudi, da je metoda rušenja s tehnologijo vodnega curka v slovenskih podjetjih manj pogosto uporabljena.
Zakaj je problem resničen
Metoda
Beton je v primerjavi z drugimi materiali (les, kamen, idr.) novejši in je v uporabi šele zadnjih sto let. Kmalu po začetku uporabe betonov v gradnji se so začele pojavljati potrebe po rušenju betonov, bodisi v okviru sanacije ali navezovanja modernejših konstrukcijskih elementov bodisi zaradi rušitve celotnega dotrajanega objekta. Rušenje betonov zdaj predstavlja pomemben delež vseh del v gradbeništvu.
Običajno je veljalo, da gre za težko delo, ki poškoduje obstoječo armaturo, pri rušenju pa prihaja do velikih razpok. Zaradi vsega tega je bila kakovost izvedbe dela slaba. Klasični načini dela so tudi negativno vplivali na zdravje zaposlenih v gradbeni panogi.
Šele v zadnjih dvajsetih letih se so pojavile nove tehnike rušenja betonov. Ena izmed njih je rušenje z vodnim curkom. Gre za novejši pristop k rušenju, ki ga so v diplomskem delu podrobneje raziskali in predstavili.
V diplomskem delu so v teoretičnem delu podrobneje predstavili dve osnovni vrsti rušenja. Bolj natančno so predstavili rušenje z visokotlačno tehnologijo z vidika tehničnih lastnosti, potrebno opremo ter stanje na objektih po rušitvah. V teoretičnem delu so zajeli tudi poglavje o vplivu rušitvenih del na zdravje in delazmožnost zaposlenih v gradbeništvu zaradi razvoja vibracijske bolezni.
Kaj je nastalo
V empiričnem delu so opravili anketo, s katero so dokazali negativen vpliv dela s klasično metodo rušenja na zdravje zaposlenih. Ugotovili so tudi, da je metoda rušenja s tehnologijo vodnega curka v slovenskih podjetjih manj pogosto uporabljena. Drugi del empiričnega dela je zajemal primerjalno analizo dveh gradbišč, kjer se je opravila rušitev podobnih razsežnosti z različnimi metodami – enkrat po klasičnem načinu in enkrat s tehnologijo vodnega curka.
Primerjali so stroškovni vidik, potrebno število delavcev, porabo pogonske energije za stroje in dostopnost opreme. Ugotovili so, da je rušitev z visokotlačno tehnologijo cenovno ugodnejša, so pa višji stroški začetnih naložb in vzdrževanja. Vsekakor je potrebnih manj delavcev, ki so manj izpostavljeni škodljivim vplivom na zdravje.
Menimo, da je vse to zadosten argument za večjo uporabo visokotlačne tehnologije in bi jo bilo treba približati slovenskemu trgu.
Objavljeno 5. 11. 2021 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz programa Gradbeništvo
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.