V zadnjih letih je energetska kriza postala globalni izziv, ki zahteva hitre in učinkovite rešitve.
Arhitekturno razmišljanje o zasnovi zgradb, kot je ZP Magdalena, poudarja integracijo funkcionalnosti, estetike in energetske učinkovitosti.
Izračunal je toplotne izgube obstoječe fasade ZP Magdalena v mesecu januarju in jih primerjal z dobitki sončnega sevanja, pri čemer so se izgube izkazale za znatno večje kot dobitki.
V zadnjih letih je energetska kriza postala globalni izziv, ki zahteva hitre in učinkovite rešitve. Z visokimi cenami energije, izčrpavanjem fosilnih goriv in naraščanjem emisij toplogrednih plinov se svet sooča z nujnostjo prehoda k trajnostnim praksam. Arhitekturno razmišljanje o zasnovi zgradb, kot je ZP Magdalena, poudarja integracijo funkcionalnosti, estetike in energetske učinkovitosti. Izračunal je toplotne izgube obstoječe fasade ZP Magdalena v mesecu januarju in jih primerjal z dobitki sončnega sevanja, pri čemer so se izgube izkazale za znatno večje kot dobitki. Dodatno je analiziral vpliv zunanjih senčil (brisolejev) na senčenje objekta in ugotovil, da bi ZP Magdalena brez senčenja bila popolnoma pregreta, kar bi zahtevalo veliko energije za hlajenje.
Zakaj je problem resničen
V zadnjih letih je energetska kriza postala globalni izziv, ki zahteva hitre in učinkovite rešitve. Z visokimi cenami energije, izčrpavanjem fosilnih goriv in naraščanjem emisij toplogrednih plinov se svet sooča z nujnostjo prehoda k trajnostnim praksam. Trajnostna gradnja se osredotoča na zmanjšanje porabe energije, uporabo obnovljivih virov, izboljšanje kakovosti bivanja in minimizacijo vpliva na okolje.
To vključuje uporabo energetsko učinkovitih materialov, naravne osvetlitve, pasivne oblike ogrevanja in hlajenja ter optimizacijo toplotne izolacije.
Metoda
Arhitekturno razmišljanje o zasnovi zgradb, kot je ZP Magdalena, poudarja integracijo funkcionalnosti, estetike in energetske učinkovitosti. Pri načrtovanju se upoštevajo lokalne klimatske razmere, sončne poti, veter in naravne danosti za zagotavljanje najboljšega izkoristka naravnih virov energije in zmanjšanje potrebe po umetnem ogrevanju ali hlajenju. ZP Magdalena je bila kot primer sodobne arhitekture oblikovana z mislijo na minimaliziranje toplotnih izgub, maksimalno izkoriščanje sončne svetlobe za naravno osvetlitev in hlajenje prostorov s pomočjo arhitekturnih elementov, kot so npr. zunanja senčila (Brisoleji).
To diplomsko delo se osredotoča na primerjavo različnih fasadnih sistemov na primeru objekta ZP Magdalena, specifično na zastekljeno-prezračevane fasade v primerjavi s klasičnimi kontaktnimi fasadami.
Kaj je nastalo
Izračunal je toplotne izgube obstoječe fasade ZP Magdalena v mesecu januarju in jih primerjal z dobitki sončnega sevanja, pri čemer so se izgube izkazale za znatno večje kot dobitki. Dodatno je analiziral vpliv zunanjih senčil (brisolejev) na senčenje objekta in ugotovil, da bi ZP Magdalena brez senčenja bila popolnoma pregreta, kar bi zahtevalo veliko energije za hlajenje. Avtor v diplomskem delu je predstavil tudi šesto dimenzijo BIM (Building Information Modeling), s katero je dokazal, da lahko s simulacijami toplotnih izgub natančno definiramo kvaliteto fasadnega ovoja in predvidimo toplotne mostove na objektih.
Diplomska naloga tako prispeva k razumevanju energetskih lastnosti različnih fasadnih sistemov in poudarja pomen uporabe naprednih tehnologij za izboljšanje energetskih karakteristik objektov.
Objavljeno 11. 4. 2025 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz programa Gradbeništvo
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.