Na Višji strokovni šoli Academia je 13. maja 2026 potekalo lokalno finale mednarodnega programa Map the System 2026, v okviru katerega so študenti raziskovali kompleksne družbene, okoljske, tehnološke in gospodarske izzive ter jih predstavili skozi pristop sistemskega razmišljanja.
Na lokalnem finalu je nastopilo 7 ekip študentov Academie, ki so svoje raziskovalno delo predstavile pred komisijo. Namen programa Map the System ni iskanje hitrih ali poenostavljenih rešitev, temveč razumevanje globljih vzrokov problemov, deležnikov, vzorcev vedenja, sistemskih struktur in možnih vzvodov za spremembe.
Prva mikrodokazila v Sloveniji v obsegu 5 ECTS
Poseben mejnik letošnje izvedbe programa Map the System je tudi izdaja mikrodokazil. Udeleženci programa so ob uspešno zaključenem raziskovalnem delu, udeležbi v programu in predstavitvi na lokalnem finalu prejeli mikrodokazilo v obsegu 5 kreditnih točk po ECTS.
Academia je s tem na osnovi spremembe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) izdala prve javne listine mikrodokazila v obsegu 5 KT po ECTS v Sloveniji. S tem program Map the System ni bil le mednarodna raziskovalna in tekmovalna izkušnja, temveč tudi formalno priznana obštudijska izkušnja, ki študentom potrjuje pridobljene kompetence sistemskega razmišljanja, raziskovanja kompleksnih družbenih izzivov, analize deležnikov, oblikovanja sistemskih map in javnega predstavljanja ugotovitev.
Zmagovalci lokalnega finala: Balkan Link
Zmagovalna ekipa lokalnega finala je postala ekipa Balkan Link, ki jo sestavljajo Vojdan Lokvenec, Danica Biševac, Nemanja Božić in Riad Omširović.
Ekipa bo Academio zastopala na globalnem finalu Map the System, ki bo julija 2026 potekal na Univerzi v Oxfordu.
Balkan Link je raziskoval sistemsko ranljivost migrantskih delavcev iz držav Zahodnega Balkana v slovenskem gradbenem sektorju. V svoji analizi so pokazali, kako se vezava enotnega dovoljenja za prebivanje in delo na konkretnega delodajalca, podizvajalske verige v gradbeništvu, pritisk najnižje cene in omejen institucionalni nadzor povezujejo v sistem, ki lahko delavce izpostavlja neplačanim plačam, predolgim delovnikom, nevarnim delovnim razmeram in neustreznemu bivanju.
Ekipa je kot ključne vzvode sprememb izpostavila reformo enotnega dovoljenja, varne večjezične kanale za prijavo kršitev, večjo odgovornost glavnih naročnikov za razmere v podizvajalskih verigah ter spremembe javnega naročanja, ki bi poleg cene bolj upoštevale tudi kakovost delovnih pogojev.
Security Nexus: ugled varnostnikov in občutek javne varnosti
Ekipo Security Nexus sta sestavljali Sabina Kotnik in Ivana Osećanski Despić.
V svojem projektu sta raziskovali povezavo med nizkim družbenim ugledom varnostnikov in občutkom javne varnosti v Sloveniji. Ugotovili sta, da problem ni zgolj v pomanjkanju kadra, nizkih plačah ali zahtevnih delovnih pogojih, temveč tudi v širšem družbenem in institucionalnem odnosu do poklica varnostnika.
Ekipa je opozorila na pomemben paradoks: družba od varnostnikov pričakuje strokovno, odgovorno in preventivno delovanje v javnih prostorih, hkrati pa jih pogosto ne dojema kot strokovnjake. Raziskava je pokazala, da javna varnost ni odvisna samo od zakonodaje ali števila zaposlenih, temveč tudi od tega, kako družba vrednoti ljudi, ki varnost vsakodnevno zagotavljajo.
Deep Dive: energetska lakota umetne inteligence
Ekipo Deep Dive so sestavljale Tamara Bohorč, Jovana Kockar in Selma Grahić.
Ekipa je raziskovala manj vidno, a vse pomembnejšo posledico razvoja umetne inteligence: njeno porabo energije, vode in fizične infrastrukture. V projektu so pokazale, da umetna inteligenca ni zgolj «oblak”, temveč temelji na podatkovnih centrih, električni energiji, hlajenju, vodi in vedno večjih infrastrukturnih potrebah.
Študentke so izpostavile vprašanje, kako lahko Slovenija in Evropa digitalno preobrazbo uskladita z energetsko varnostjo, podnebnimi cilji in dolgoročno trajnostno rabo naravnih virov. Njihova analiza je opozorila na nevarnost, da se digitalni razvoj pospešuje hitreje kot strateško načrtovanje energetskih in okoljskih posledic.
Wrackspurt Hunters: umetna inteligenca in zasvojitveni mehanizmi v igrah
Ekipo Wrackspurt Hunters sta sestavljala Dimitrii Sobolev in Tatiana Profe.
V svoji raziskavi sta analizirala vpliv umetne inteligence na evropsko igralniško industrijo in razvoj zasvojitvenih mehanizmov v digitalnih igrah. Osredotočila sta se na vprašanje, kako personalizacija, prilagajanje težavnosti, vedenjsko napovedovanje, algoritmi priporočil in mikrotransakcije vplivajo na čas igranja, potrošnjo in dobrobit igralcev.
Ekipa je pokazala, da lahko umetna inteligenca v igrah okrepi obstoječe mehanizme zadrževanja uporabnikov in ustvarja povratne zanke, ki igralce spodbujajo k daljšemu igranju in večji porabi. Kot možne sistemske odzive sta izpostavila večjo transparentnost algoritmov, regulacijo najbolj izkoriščevalskih mehanik in oblikovanje bolj etičnih standardov v razvoju iger.
Out Loud: dezinformacije, mediji in demokracija
Ekipo Out Loud so sestavljali Tim Cerar, Lin Skok, Jenny Kaiser, Eda Hoheger in Črt Čelofiga.
Študenti so raziskovali politično komunikacijo, medije in vpliv dezinformacij v Sloveniji. Dezinformacije so obravnavali kot sistemski izziv, ki ga soustvarjajo družbena omrežja, algoritmi, politični akterji, mediji, interesne skupine, pomanjkanje zaupanja in nizka raven medijske pismenosti.
Ekipa je poudarila, da rešitev ni zgolj v preverjanju posameznih informacij, temveč v dolgoročnem izobraževanju za kritično mišljenje, večji transparentnosti informacijskih tokov in krepitvi odpornosti demokratične družbe.
Trajnostna oskrba starejših: ko bližina ni dovolj
Projekt Trajnostna oskrba starejših je pripravila Lucija Klemen.
V svoji raziskavi se je osredotočila na nevidno osamljenost starostnikov. Pokazala je, da se lahko starejši počutijo osamljene tudi takrat, ko so fizično obkroženi z drugimi ljudmi – v domovih za starejše, v družini ali v lokalni skupnosti.
Analiza je pokazala, da osamljenost ni samo osebna stiska, temveč sistemski problem, povezan s kadrovskimi normativi, institucionalnimi rutinami, digitalnim razkorakom, krčenjem socialnih mrež, starizmom in pomanjkanjem časa za pristen človeški stik.
Kot možne vzvode sprememb je izpostavila medgeneracijsko povezovanje, večjo vlogo lokalnih skupnosti, prostovoljstvo in premik od razumevanja starejših kot bremena k razumevanju starejših kot aktivnih članov družbe.
Štrom: kdo lahko sodeluje v zelenem prehodu?
Ekipo Štrom je zastopala Anja Rajšp.
Projekt je raziskoval vprašanje, kdo lahko v Sloveniji dejansko sodeluje v zelenem prehodu prek samooskrbe s sončno energijo. Raziskava je pokazala, da formalna možnost postavitve sončne elektrarne še ne pomeni enakega dejanskega dostopa za vse.
Dostop do samooskrbe je odvisen od lastništva strehe, finančnih zmožnosti, soglasij za priključitev, zmogljivosti lokalnega distribucijskega omrežja in sposobnosti gospodinjstev, da se znajdejo v razdrobljenem sistemu pravil, spodbud in postopkov.
Ekipa je opozorila, da zelena tranzicija ne sme postati privilegij tistih, ki imajo idealne tehnične, finančne in lastniške pogoje, temveč mora postati dostopnejša tudi za skupnostne modele, večstanovanjske objekte in različne tipe gospodinjstev.
Zahvala komisiji in mentorici
Predstavitve ekip je spremljala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali mag. Vida Perko, ravnateljica Academie, Lucija Klampfer, predavateljica Academie, ter mag. Primož Zupan, gostujoči predavatelj.
Academia se članom komisije iskreno zahvaljuje za strokovno presojo, podporo študentom in konstruktivne povratne informacije.
Posebna zahvala gre tudi mentorici in predavateljici Uršuli Butkovič, ki je študente vodila skozi proces raziskovanja, sistemskega razmišljanja, priprave sistemskih analiz in zaključnih predstavitev.
Academia x Oxford: priložnost za globalno izkušnjo
Program Academia x Oxford: Map the System 2026 študentom Academie omogoča razvoj voditeljskih kompetenc, sistemskega razmišljanja in raziskovalnega pristopa k reševanju družbenih izzivov.
Študenti so skozi program spoznavali orodja sistemskega razmišljanja, oblikovali raziskovalna vprašanja, analizirali deležnike, pripravljali sistemske mape in iskali globlje vzroke izbranih problemov. Najboljša ekipa si je z zmago na lokalnem finalu zagotovila pot na globalni oder v Oxfordu.
Čestitke vsem sodelujočim ekipam
Lokalno finale Map the System 2026 je pokazalo izjemno širino razmišljanja študentov Academie: od umetne inteligence, energetike in digitalnih platform do migracij, javne varnosti, dezinformacij, staranja prebivalstva in zelene tranzicije.
Študenti so dokazali, da znajo kompleksne izzive obravnavati poglobljeno, interdisciplinarno in z razumevanjem širših družbenih posledic.
Academia čestita vsem sodelujočim ekipam za izjemno delo, zmagovalni ekipi Balkan Link pa želi veliko uspeha na globalnem finalu v Oxfordu julija 2026.
Oxford, prihajamo.
Zanima vas, kako je študij ob delu videti v praksi?
Vir: Academia (14. 5. 2026). Fotografije: arhiv Academie.
