Klasične šole so iskaleidealno organizacijo, medtem ko npr. t.i. situacijska šola meni, da je organizacija odvisna od situacije(tehnologije, velikosti, cilja, zaposleni itd.) in se mora le-tej prilagajati.
Iz tabele je razvidno, da so mnogi ustvarjali in delovali v istem času, nekateri na različnih koncih sveta.
Z razvojem industrije pa so ugotovili, da večjih podjetij ne morejo voditi na enak način kot je funkcioniralo vodenje manjših podjetij.
Razvoj managementa je tesno povezan z razvojem gospodarstva in podjetij v preteklosti, zato je najprej predstavila pomembne dogodke po posameznih stoletjih v njihovi zgodovini.Management se pojavlja že zgodaj v zgodovini družbe. Med začetnike proučevanja managementa pa štejemo Fredericka Winslowa Taylorja, ki je v začetku 20. stoletja s knjigo Principi znanstvenega managementa postavil temelje za t.i. klasično šolo managementa. Iz tabele je razvidno, da so mnogi ustvarjali in delovali v istem času, nekateri na različnih koncih sveta. Z razvojem industrije pa so ugotovili, da večjih podjetij ne morejo voditi na enak način kot je funkcioniralo vodenje manjših podjetij. Zato je veliko ljudi (managerjev) začelo postavljati teorije s katerimi so iskali rešitve ter načine za napredek pri vodenju takšnih podjetij.
Zakaj je problem resničen
Razvoj managementa je tesno povezan z razvojem gospodarstva in podjetij v preteklosti, zato je najprej predstavila pomembne dogodke po posameznih stoletjih v njihovi zgodovini.Management se pojavlja že zgodaj v zgodovini družbe. Med začetnike proučevanja managementa pa štejemo Fredericka Winslowa Taylorja, ki je v začetku 20. stoletja s knjigo Principi znanstvenega managementa postavil temelje za t.i. klasično šolo managementa. Klasične šole so iskale idealno organizacijo, medtem ko npr. t.i. situacijska šola meni, da je organizacija odvisna od situacije(tehnologije, velikosti, cilja, zaposleni itd.) in se mora le-tej prilagajati.
Jedro diplomske naloge je predstavitev 20 oseb, ki so odločilno vplivale na management in njeno teorijo in kažejo tudi časovni pregled razvoja obojega. Nekatere teorije se nadgrajujejo in dopolnjujejo, druge so kritične, pojavljajo pa se tudi docela nove smernice v teoriji managementa. Na koncu je s pomočjo tabele prikazala strnjeno vseh 20 oseb v kronološkem zaporedju po letnicah rojstva.
Metoda
Iz tabele je razvidno, da so mnogi ustvarjali in delovali v istem času, nekateri na različnih koncih sveta. Ugotovimo lahko, da tudi v 21. stoletju ne obstaja enotna teorija managementa, prav tako ni enotnih navodil, po kateri bi se managerji lahko ravnali, da bi bili uspešni pri svojem delu. Še posebej danes na globalnem trgu, ko so priča izredno hitrim in nepredvidljivim spremembam v okolju, morajo podjetja neprestano iskati načine za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. Peter Drucker, eden »managerskih gurujev« 20. stoletja je nekje dejal: Management je glavni vir razvitih držav in najpotrebnejši vir nerazvitih. Veda o managementu je starodavna.
V starih civilizacijah se so ljudje začeli povezovati in organizirati.
Kaj je nastalo
Z razvojem industrije pa so ugotovili, da večjih podjetij ne morejo voditi na enak način kot je funkcioniralo vodenje manjših podjetij. Zato je veliko ljudi (managerjev) začelo postavljati teorije s katerimi so iskali rešitve ter načine za napredek pri vodenju takšnih podjetij. Taylor je poskušal z znanstvenim pristopom urediti takratne razmere.
Hitro se so našli ljudje, kateri so zagovarjali pomembnost medčloveških odnosov in upravljanje le-teh. Managerji so pričeli z mehkejšim pristopom (vključevanje delavcev v odločanje,…). Različni managerji so razvili teorije, ki se dopolnjujejo, nadgrajujejo in povezujejo.
Zato je tudi danes težko govoriti o enotni teoriji o managementu. V knjigi Managerski izzivi v 21. stoletju daje Peter Drucker nekaj iztočnic. Živimo v obdobju burnih preobratov, kjer so postale spremembe pravilo.
Eden glavnih izzivov managementa v 21. stoletju je ta, da o rganizacije preoblikuje v usmerjevalce sprememb. Usmerjevalci sprememb vidijo v njih priložnost, odkrivajo koristne spremembe in jih naredijo učinkovite. Najpomembnejši prispevek, ki ga mora management dati v 21. stoletju je, da poveča produktivnost umskega dela in umskega delavca. Najpomembnejše premoženje v ustanovah 21. stoletja, tako poslovnih kot neposlovnih, bodo umski delavci in njihova produktivnost.
Težišče moderne družbe, gospodarstva ali organizacije niso niti tehnologija niti informacije niti produktivnost. To težišče je vodena ustanova, kot organ družbe, katerega namen je doseganje rezultatov. Bistvo obstoja managementa je, da ustanova dosega rezultate. Management mora za izhodiščno točko vzeti načrtovane rezultate, potem pa organizirati sredstva, ki so ustanovi na voljo, in s tem doseči načrtovane rezultate.
Objavljeno 21. 10. 2008 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Slike, sheme in zaslon
Še iz programa Ekonomist
Vgradnja centralno nadzornega sistema za izboljšanje učinkovitosti klimata
Avtomatizacija mehanskega procesa prenašanja kosov z uporabo industrijskega robota
Analiza in optimizacija postopka vzdrževanja strojne opreme v hidroelektrarni
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.