Analiza tovornega prometa SŽ za Slovenijo

Kaj je nastalo

V zadnjem delu so podane zaključne misli in ugotovitve tega diplomskega dela. Izhod iz sedanjega težkega gospodarskega položaja železnice in njen vstop na liberaliziran trg železniških storitev sta izziva managementa Slovenskih železnic. Zavedati se moramo, da je potrebno Slovenske železnice preoblikovati.

Pri tako pomembnem projektu, kot je preoblikovanje podjetja, ki med drugimi opravlja tudi javno službo, se je potrebno zavedati, da so to dolgoročne spremembe. Doseganje rezultatov ni možno na kratek rok. Železniški prevoz je bil v preteklosti močno reguliran, tako s strani države kakor tudi s strani železniških združenj.

Konkurence med prevozniki na železniškem trgu skoraj ni bilo, saj so bile železnice večinoma v državni lasti. Železniški sistemi so bili okoreli in se niso bili zmožni prilagoditi potrebam trga, zato je količina tovora, prepeljanega po železnici, začela upadati. Količina tovora, prepeljanega po cesti, pa se je v zadnjih desetletjih zelo povečala.

V Evropski uniji in drugod so spoznali, da so na železniškem področju potrebne velike spremembe, ki bi železnicam vrnile tovor, ki ga so nekoč že prevažale. Poleg tega pa bi razbremenile ceste, ki so postale zasičene s tovorom. Ukrepi Evropske unije so usmerjeni predvsem v zagotavljanje ustreznega pravnega okvirja, ki bi liberaliziral železniški prevoz in na železniškem trgu vzpostavil konkurenčne razmere.

Poleg tega pa poskušajo skupaj z železniškimi organizacijami zagotoviti določene standarde, ki bi olajšali prevozne storitve v Evropski uniji in bližnjih državah. EU veliko sodeluje z UIC, da bi primerno uskladili želje železniških prevoznikov in čim bolj primerno zagotovili pravni okvir. Posebno poglavje je namenila analizi tovornega prometa na Slovenskih železnicah in poskušala prikazati razmerja med prepeljanim tovorom v okviru drugih prometnih panog.

Z vsemi navedenimi podatki iz diplomske naloge ugotovimo, da bi morale dati Slovenske železnice (v času globalizacije) kot prevoznik še večji pomen prevozom kontejnerjev v vseh vrstah prometa, saj v tem beležimo največji porast. S posodobitvijo infrastrukture na Slovenskih železnicah lahko v prihodnje pričakujemo dobre poslovne rezultate v vseh segmentih transporta. Njeno mnenje je, da Slovenske železnice namenjajo absolutno premalo sredstev za posodobitve in novosti, prav tako pa posvečajo premalo pozornosti tržni politiki, saj je tovorni promet na dohodkovni strani najpomembnejši segment – glavnina transportnih prihodkov.

Uspeh in bodočnost pri vključitvi na trgu evropskih prometnih tokov sta odvisna predvsem od »intelektualnega kapitala«, ki je Slovenskim železnicam na razpolago. Kaj zapisati v sklepnih mislih in njenem kritičnem pogledu na nalogo, ki jo je pripravila? Težko je na največ treh straneh strniti zaključek o poslovanju tovornega prometa v letih 2004–2007, saj je v sektorju tovornega prometa zaposlena že 28 let in je v tem času doživela veliko sprememb, reorganizacij.

Upam si trditi, da je tovorni promet gonilna sila Slovenskih železnic, da je veja prometa, ki ne ustvarja izgub, čeprav je večkrat slišati ravno nasprotno. Z očmi zaposlene gledam na »našo« Slovensko železnico z velikim optimizmom v prihodnost, a tudi s pritajenim strahom glede na splošno stanje v gospodarstvu. Smo Slovenske železnice dovolj močne, da se upremo prodaji, da uspemo obdržati položaj in ga še nadgraditi, povečati?

Ne vem, ali nam bo to uspelo po samostojni poti ali morda s pomočjo tujih »lastnikov« – prevoznikov. S svojo diplomsko nalogo je želela vsaj delno prikazati delo in obseg tovornega prometa v obdobju vstopa Slovenije v EU do leta 2007, za katerega pa še vsi podatki niso dostopni. Temelj tržne in poslovne uspešnosti Slovenskih železnic vidim v tem, da uporabnikom ponujamo kakovostne storitve, podprte s standardi kakovosti ISO 9001, hkrati pa s standardi za ravnanje z okoljem (ISO 14000) skrbimo, da bodo tudi prihodnji rodovi živeli v zeleni Sloveniji.