Online informativni dan 26. 11. 2026 ob 18.00 – študij ob delu, cena, štipendije. Rezervirajte mesto →
Academia
Diplomsko delo 2019Medijska produkcijabarve · snemanje · video

Dokumentarni film Dominikanski samostan

V stotih letih, odkar so barve prvič zajele filmsko platno, je filmska tehnika prišla zelo daleč.

Leon Roškardiplomant, Medijska produkcija · zagovor april 2019Mentor: Rajko Bizjak · mentor v podjetju: Alenka Rižnar
VrstaDiplomsko deloMedijska produkcija
Področjebarve, snemanje, video
MentorRajko Bizjakmentor v podjetju: Alenka Rižnar
Obseg59 straniPDF 2,86 MB
ZagovorApril 2019objavljeno 5. 4. 2019
V 30 sekundah
Vprašanje

S pisanjem diplomskega dela si je postavil naslednje hipoteze:

Metoda

Le redki režiserji si danes upajo posneti film v črno-beli tehniki, saj se zavedajo, da so barve in barvni kontrasti zelo pomemben del filmske umetnosti.

Ugotovitev

Če bi anketiranci prihajali iz različnih kultur verjamem, da rezultati ne bi bili takšni kot so.

V stotih letih, odkar so barve prvič zajele filmsko platno, je filmska tehnika prišla zelo daleč. Le redki režiserji si danes upajo posneti film v črno-beli tehniki, saj se zavedajo, da so barve in barvni kontrasti zelo pomemben del filmske umetnosti. Če bi anketiranci prihajali iz različnih kultur verjamem, da rezultati ne bi bili takšni kot so. Ker pa nas v zahodnem svetu večina živi pod enakimi pogoji, v podobnem okolju in so vsak dan izpostavljeni vsem možnim barvam, dojemamo te precej podobno.

Zakaj je problem resničen

V stotih letih, odkar so barve prvič zajele filmsko platno, je filmska tehnika prišla zelo daleč.

Metoda

Le redki režiserji si danes upajo posneti film v črno-beli tehniki, saj se zavedajo, da so barve in barvni kontrasti zelo pomemben del filmske umetnosti. Barve filmu dajo dodatno dimenzijo, in če režiserji le te smiselno uporabijo. Lahko z njimi dosežejo še višjo raven.

Če so barve v filmu smiselno uporabljene, se lahko film in njegov režiser gledalca dotakneta na višji emocionalni ravni, kot so to lahko filmi v črno-beli tehniki. Seveda se tudi dandanes pojavljajo filmi, kot so Spielbergov »Schindlerjev seznam« (1993), »Sin City« Quentina Tarantina (2005) in »Pi« Darrena Aronofskega (1998), v katerih režiserji izberejo črno-belo tehniko, ker z njo želijo povezati filmsko zgodbo. Menim, da v današnjih hollywoodskih filmih že lahko zasledimo premočno uporabo barvne gradacije, saj je zaradi digitalizacije in naprednih računalnikov ta postala vse cenejša in preprostejša.

Velikokrat lahko v modernih hollywoodskih »blockbusterjih« opazimo prekomerno rabo posebnih efektov, ki gredo z roko v roki z barvno gradacijo. Tako hitro dobimo film z veliko stila in malo vsebine. Morda je Hollywood trenutno v obdobju, kjer povezava med barvnim stilom in zgodbo ni toliko prisotna, kot pred recimo petnajstimi leti.

Zaradi tega je potrebno takšne povezave iskati v umetniških filmih izven Hollywooda. S pisanjem diplomskega dela si je postavil naslednje hipoteze: – Hipoteza 1: Dokumentarni film Dominikanski samostan je možno izdelati samo s tremi člani ekipe. Da, za izdelavo dokumentarnih filmov je običajno potrebno manjše število ljudi, kot recimo pri snemanju celovečerca.

Menim, da je možno preprost dokumentarec izdelati tudi s samo eno osebo. – Hipoteza 2: Barve na vsakega posameznika vplivajo drugače. Ljudje barve dojemamo subjektivno, odvisne so od njihovega razpoloženja, starosti, okolja v katerem živimo. Iz ankete lahko razberemo, da ljudje, ki prihajajo iz podobnega okolja, barve dojemajo skoraj enako.

Kaj je nastalo

Če bi anketiranci prihajali iz različnih kultur verjamem, da rezultati ne bi bili takšni kot so. Ker pa nas v zahodnem svetu večina živi pod enakimi pogoji, v podobnem okolju in so vsak dan izpostavljeni vsem možnim barvam, dojemamo te precej podobno. Tega se zavedajo tudi hollywoodski režiserji in koloristi. – Hipoteza 3: Za gledalce filma barve in kontrasti ne igrajo velike vloge.

Tudi pri tej hipotezi lahko potrdimo, da so barve in kontrasti stvar subjektivnosti. Seveda si večina anketirancev raje ogleda barvni film kot črno-belega, vendar pa menim, da veliko ljudi ne polaga večje pozornosti na to, kakšne barve so uporabljene v filmu, ampak gledajo film kot celoto. Za dojemanje in razlago barv ter kontrastov pa skrbi njihova podzavest. – Hipoteza 4: Filmske žanre gledalci lahko asociirajo z določenimi barvami.

Z diplomsko nalogo so ugotovili, da posamezni filmski žanri prisegajo na določene barve, npr. v komedijah prevladujejo odtenki živahnih barv, kriminalke prisegajo na modre, rjave, sive in črne odtenke, znanstvenofantastični filmi na odtenke modrih, oranžnih in rdečih barv. Tudi anketa je pokazala, da večina gledalcev najde povezave med določenimi filmskimi žanri in barvami. Vredno pa je še enkrat omeniti, da so komercialni filmi namenjeni širši publiki zahodnih kultur in so barve v njih temu primerno tudi predstavljene.

Prenesite diplomsko delo59 strani · PDF 2,86 MB
Roškar, L. (2019). Dokumentarni film Dominikanski samostan. Diplomsko delo, Academia, višja strokovna šola, Maribor.
Prenesite PDF
barvesnemanjevideovideo produkcija
Documentary Film Dominican MonasteryIn the hundred years since colours first captured the cinema screen, film technique has come a very long way. Only a few directors today dare to shoot a film in black-and-white technique, as they are aware that colours and colour contrasts are a very important part of the art of cinema.

Objavljeno 5. 4. 2019 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.

Iz dela

Slike, sheme in zaslon

Filmska kamera med snemanjem dokumentarcaFilmska kamera med snemanjem dokumentarcaSimbolična fotografija (Pixabay, Ralf1403)
Sorodni projekti

Še iz programa Medijska produkcija

Vsi diplomski projekti →
Vpis · Medijska produkcija

Želite v dveh letih narediti tak projekt?

Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.

Go Higher.
Osebni odgovor po e-pošti v enem delovnem dnevu. Brez spama; s pošiljanjem se strinjate s politiko zasebnosti.
Preden greste

Pošljemo vam predmetnik, potek študija ter možnosti financiranja in štipendij.

Brez klicev, brez spama. Ena e-pošta z vsem, kar potrebujete za odločitev, in povabilom na predavanje.

S pošiljanjem se strinjate, da vas Academia kontaktira po e-pošti ali telefonu. Zasebnost · odjava kadar koli.