Globalizacija in zaposlovanje invalidov na primeru Invalidskega podjetja Pošte Slovenije

Kaj je nastalo

Ena izmed glavnih ugotovitev je, da so državne pomoči nujno potrebne za uspešno poslovanje invalidskih podjetij, saj ta brez njih ne bi mogla delovati. Državna sredstva namreč zagotavljajo stroškovno konkurenčnost delovnih mest, na katerih so zaposleni invalidi. Ključno v podjetjih in tudi v širši družbi je, da se skušamo izogibati stereotipnim razmišljanjem o tem, kaj vse invalide omejuje in česa niso zmožni. Sposobnosti invalidov so lahko velike, in če se osredotočimo na njihove spretnosti in močna področja, so lahko zelo učinkoviti tudi na delovnem mestu.

Raziskal je tudi različne možnosti zaposlovanja invalidov, saj je zaposlitev temelj socialne varnosti vsakega invalida in kakovosti njegovega življenja. Proces kvalitativnega raziskovanja je induktiven, saj je hipoteze potrdil na primeru Invalidskega podjetja Pošte Slovenije. Natančno je opisal določene pojme in s svojimi zaključki postavil osnovo za nadaljnje, bolj kvantitativno usmerjene raziskave.

Avtor v diplomskem delu je potrdil vse tri hipoteze. Potrdil je hipotezo 1, ki pravi, da je ustanovitev Invalidskega podjetja Pošte Slovenije (IPPS) pripomogla k večji konkurenčnosti Pošte Slovenije. Prav tako je potrdil hipotezo 2, ki pravi, da se brez državnih pomoči Invalidsko podjetje Pošte Slovenije ne bi izplačalo.

Skladno s hipotezo 3 je potrdil, da je delež brezposelnih invalidov v Sloveniji večji kot delež brezposelnih invalidov v Nemčiji. Avtor v diplomskem delu je izvedel naslednje cilje: vsebinsko je obravnaval področje zaposlovanja invalidov, razložil je določene postopke, interpretiral ugotovitve, ki jih je pridobil s pomočjo analize podatkov, in oblikoval zaključke o urejenosti področja zaposlovanja invalidov v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. V empiričnem delu diplomskega dela je analiziral konkretne podatke o zaposlovanju invalidov na primeru Invalidskega podjetja Pošte Slovenije.

Je eno največjih in najbolj uspešnih invalidskih podjetij v Sloveniji, saj trenutno zaposluje 490 invalidov. Ker je podjetje v letu 2017 dobilo bonitetno oceno odličnosti, je podrobneje predstavil njihovo organizacijo in delovanje kot primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov. Ena izmed pomembnejših ugotovitev v empiričnem delu diplomskega dela je, da ima ustanovitev IPPS od leta 2015 naprej pozitivni vpliv na poslovno uspešnost matičnega podjetja Pošte Slovenije in vsako leto proizvaja večji dobiček.

Prav tako je potrdil, da uspešno poslovanje IPPS-ja brez državnih pomoči ne bi bilo mogoče, kar pravzaprav drži za vsa tovrstna podjetja. Nadalje je primerjal tudi statistične podatke glede brezposelnosti invalidov v različnih evropskih državah in ugotovil, da je ta najvišja na Hrvaškem in najnižja na Švedskem, predstavil pa je tudi nekaj ukrepov, ki jih za boljše zaposlovanje invalidov prakticirajo v Nemčiji, ki je prav tako ena izmed držav z najnižjo brezposelnostjo invalidnih posameznikov. V nadaljnjih raziskavah bi raziskovalcem predlagal, da uporabijo novejše podatke, ko bodo ti na voljo.

Prav tako bi bilo zanimivo, če bi se raziskovalci odločili empirično preveriti razlike v brezposelnosti invalidov med državami celega sveta, ne samo Evrope. Kot tretji predlog bi navedel bolj poglobljeno analizo držav, ki dosegajo nizko brezposelnost invalidov, njihovih zakonodaj in drugih dejavnikov, ki vplivajo na zaposlovanje invalidov. Predlagal bi tudi analizo poslovanja več invalidskih podjetij v Sloveniji in ne zgolj IPPS.

Kot zadnje bi predlagal pregled prilagoditev na delovnih mestih, ki ga imajo razvitejše evropske države (pripomočki, prevozna sredstva ipd.), katere prilagoditve bi se dobro obnesle tudi v Sloveniji. [deof_form download_text=”Diplomska-naloga-Zdenko-Drevenšek.pdf” download_url=”https://www.academia.si/novice/wp-content/uploads/2019/03/Diplomska-naloga-Zdenko-Drevenšek.pdf”]