Oblika zapisa RAW

Kaj je nastalo

Da bi dosegel pravilni rezultat, je namreč potrebnega veliko časa ter pomoči pri osvetlitvi s strani asistentov. V času diplomskega dela je izdelal število fotografij, večino sam nekatere pa v sodelovanju z drugimi fotografi. Nastale fotografije so seveda obdelane v programih za obdelavo fotografij, v katerih je fotografije ustrezno popravil ter natančno obdelal.

Ker je želel izvedeti tudi več s strani izkušenih fotografov, je izdelal anketo, ki jo je poslal poznanim fotografom. V anketi je sodelovalo 25 anketirancev. Na podlagi ankete je ugotovil, da je bilo 90 % anketirancev moških, starih med 21 in 40 let, ki redno fotografirajo.

100 % jih uporablja obliko zapisa RAW. 60 % jih uporablja samo format RAW, ostalih 40 % pa kombinacijo RAW+JPEG. V odgovoru na vprašanje, ki se tiče obdelave, se so enotno strinjali, da uporabljajo format RAW.

Na vprašanje, ki si je ga postavil v diplomskem delu, je dobil različne odgovore, in sicer. Pred začetkom pisanja diplomskega dela si je postavil naslednje hipoteze. H1: Oblika zapisa RAW je pogosto uporabljena v fotografiji. Prišel je do ugotovitve, da obliko zapisa RAW vedno bolj uporabljamo za retušo ter popravke na fotografiji, omogoča nam tudi širši spekter popravkov ter večjo kvaliteto. Velika prednost je tudi, da zapis RAW ohranja originalne podatke, kar pomeni, da se lahko vračamo vedno znova nazaj na original.

Hipoteza, katero si je postavil na začetku diplome, le delno velja, saj je prišel do ugotovitve, da zapisa RAW ne uporabljajo vsi fotografi, ampak se večinoma uporablja kombinacija RAW in JPEG. H2: Bayerjev vzorec ter drugi načini zajemanja barv vplivajo na fotografijo. Ugotovil je, da je na trgu zelo veliko različnih celic, ki zajemajo svetlobo. Izkušnjo imam samo s CMOS senzorjem, ki je bil do sedaj vgrajen v vseh fotoaparatih, ki jih je uporabljal. Vendar je prišel do spoznanja, da obstaja še druga vrsta senzorja, in sicer Foveon senzor, pri katerem različne valovne dolžine prodirajo različno globoko.

Torej odgovor na hipotezo, ki si je jo postavil na začetku diplomskega dela, je, da predvsem pogosto uporabljeni Bayerjev vzorec vpliva zelo pozitivno na fotografijo ter vse fotografe, ki se morda ne zavedajo, kakšen je senzor oziroma kako je sestavljen. H3: V primerjavi RAW in JPEG je zapis RAW bolj uporaben format. Pri primerjavi avtorju je bilo zelo težko najti razlike med obliko zapisa RAW ter JPEG, saj je kvaliteta formata JPEG že toliko dobra, da je resnična razlika samo v kompresiji in je vidna pri veliki povečavi detajla.

Kar pomeni, da je za vsakdanjo uporabo format JPEG dosti bolj uporaben kot zapis RAW. S to trditvijo ovračam svojo hipotezo, ki jo je postavil na začetku.