Medtem ko se so metodologije retuširanja skozi zgodovino drastično spremenile, od njihovih korenin v analogni dobi do programske opreme digitalne dobe, je razlog za njegovo uporabo v svetu fotografije vedno ostal jasen – bodisi povečati kvaliteto fotografije ali jo spremeniti …
V analogni dobi so bile metodologije za retušo neprimerljivo bolj okorne kot so danes, v digitalni dobi.
Praksi retuširanja in manipuliranja s slikami obstajata od nastanka prve fotografije v 19. stoletju. Medtem ko se so metodologije retuširanja skozi zgodovino drastično spremenile, od njihovih korenin v analogni dobi do programske opreme digitalne dobe, je razlog za njegovo uporabo v svetu fotografije vedno ostal jasen – bodisi povečati kvaliteto fotografije ali jo spremeniti s političnim oziroma komercialnim namenom. V analogni dobi so bile metodologije za retušo neprimerljivo bolj okorne kot so danes, v digitalni dobi.
Zakaj je problem resničen
Praksi retuširanja in manipuliranja s slikami obstajata od nastanka prve fotografije v 19. stoletju. Medtem ko se so metodologije retuširanja skozi zgodovino drastično spremenile, od njihovih korenin v analogni dobi do programske opreme digitalne dobe, je razlog za njegovo uporabo v svetu fotografije vedno ostal jasen – bodisi povečati kvaliteto fotografije ali jo spremeniti s političnim oziroma komercialnim namenom. O etiki in moralnosti uporabe omenjene tehnike se so od nekdaj spraševali tako fotografi kot njihovo občinstvo in širša javnost.
Obstajajo številni argumenti za in proti uporabi retuše. Nekateri trdijo, da je slednja zgolj orodje ali metoda, ki fotografu omogoča, da njegova slika doseže svoj polni potencial – naj gre za fotografijo pokrajine, kjer se lahko nekateri deli fotografije namenoma posvetlijo ali potemnijo, da se poveča celostna vizualna podoba, ali spominski portret, kjer se lahko videz subjekta malenkost spremeni in se ga posledično prikaže kot nekoliko privlačnejšega. Drugi bi trdili, da bi bila uporaba retuše zgolj odraz nekompetentnosti fotografa ali pa bi morala biti popolnoma zavržena, zgolj zaradi njenih neizogibnih negativnih učinkov na percepcijo lepote in telesne podobe.
Ne glede na to, kakšna je posameznikova naravnanost do retuše, je le-ta postala sestavni del fotografskega procesa.
Metoda
V analogni dobi so bile metodologije za retušo neprimerljivo bolj okorne kot so danes, v digitalni dobi. V sodobnem času (zlasti s prihodom interneta in porastom družbenih medijev) je retuširanje postalo tako dostopno, da lahko tako rekoč vsakdo manipulira s svojo fotografijo in posledično ustvari lastno različico resničnosti. Retuširanje je postalo ključni del komercialnih izdelkov modne in lepotne industrije.
Čeprav je bilo v zgodovini velikokrat uporabljeno za politično agendo, je njegova komercialna uporaba v zdravstveni, lepotni in modni industriji tisto, kar je imelo največji vpliv na družbo. Uporaba retuše s strani medijev je popolnoma spremenila dojemanje normalnosti v smislu standarda lepote, kar je je negativno vplivalo na širšo javnost, zlasti na dojemljive mlajše generacije. Tako je postalo toliko bolj pomembno, da se prebivalstvo z izobrazbo pouči glede vpliva in uporabe retuše v svetu medijev.
Kaj je nastalo
Objavljeno 6. 10. 2020 · licenca CC BY-NC 4.0 (besedilo in PDF diplomskega dela; fotografije in videi © Academia) · izvirna objava: academia.si.
Še iz programa Medijska produkcija
Vgradnja centralno nadzornega sistema za izboljšanje učinkovitosti klimata
Avtomatizacija mehanskega procesa prenašanja kosov z uporabo industrijskega robota
Analiza in optimizacija postopka vzdrževanja strojne opreme v hidroelektrarni
Želite v dveh letih narediti tak projekt?
Pustite e-pošto. V enem delovnem dnevu dobite osebni odgovor karierne svetovalke: ali je modul pravi za vas, kako se prizna vaša služba kot praksa in koliko stane – plus predmetnik, urnik in cenik.
Go Higher.