Razvoj Slovenskega bančništva od osamosvojitve 1991 do danes na primeru banke x

Metoda

Ob osamosvojitvi je imela Slovenija nalogo, da ustvari pravno podlago za tržno kapitalistično ureditev, transformira svoj finančni sistem in ga približa sistemom razvite Evrope. Junija 1991 je bila ustanovljena Banka Slovenije, s katero je Slovenija dosegla monetarno neodvisnost. Čeprav se bančništvo danes srečuje z velikimi izzivi, lahko ugotovimo, da je Slovenija država z relativno dolgo bančno tradicijo in da je prehojena pot bančništva samostojne Slovenije uspešna.

Ob pomoči modre politike vlad in monetarnih avtoritet se je bančni sektor Slovenije uspešno rehabilitiral, saj Slovenija, tudi po pisanju londonskega časopisa Economist, edina med tranzicijskimi državami ni doživela bančne oziroma širše finančne krize ob koncu prejšnjega in začetku tega stoletja. Ob osamosvojitvi je Slovenija ustvarila tudi ustrezen normativni okvir na bančnem področju, ki ga je skozi leta ustrezno dopolnjevala. Sprejeti so bili trije bančni zakoni, s katerimi se je Slovenije pripravila na vstop v EU in EMU, in več zakonskih bančnih novel, ki so prilagajale bančno ureditev razmeram v praksi.

Sprejeta sta bila tudi dva zakona o BS in število drugih zakonov, relevantnih za banke. Poleg tega je bila Slovenija tudi zelo uspešna pri usklajevanju svoje zakonodaje z evropskim pravnim redom, tako da takrat ni prišlo do bančne krize. Slovenske banke so v sedanjo krizo vstopile povsem nepripravljene.

Državne banke ne ustvarjajo več dobička, kar je privedlo do krize državnega bančništva, v ozadju katerega je gotovo sistemska korupcija in kriza zaupanja v bančništvo. Državne institucije so nedvomno vplivale na posojilno dejavnost slovenskih bank. Ključni problem slovenskega bančništva so t.i. politični krediti v državnih bankah, ki so neustrezno zavarovani, predvsem z delnicami podjetij.

Tako državne banke (NLB, KBM, ABANKA…) obvladujejo slovensko gospodarstvo, po drugi strani pa ga ne servisirajo s posojili. Zaradi tega so propadla mnoga podjetja. Brez kreditiranja ne bo gospodarske rasti.

Ukrepi za odpravo kreditnega krča so nujni. Sama dokapitalizacija državnih bank ne bo dovolj, rešiti bi se morali likvidnostni problemi bank, ki obremenjujejo kreditiranje podjetij in prebivalstva. Banke in vlada bi morale s sanacijo bančnega sektorja aktivno reševati problematične naložbe in terjatve, vrniti zaupanje v banke, zagotoviti njihovo likvidnost in povečati njihov kapital, da bodo varne in zanimive za domače in tuje vlagatelje.Spremeniti bo treba poslovno politiko in strategijo bank, moralne in etične norme, proces sanacije pa izkoristiti tudi za ugotavljanje odgovornosti povzročiteljev današnjega stanja v bankah.

Kaj se nam obeta v prihodnje? Vsekakor je primarna naloga rešitev finančne oziroma bančne krize in omilitev njenih posledic. Dosedanji ukrepi BS in slovenske vlade delno zadovoljujejo, končna rešitev pa je odvisna tudi od razvoja v svetu.

V diplomski nalogi so želeli predstaviti razvoj slovenskega bančništva od osamosvojitve 1991 do danes na primeru Banke X. Opisali so nastanek Banke Slovenije, Evropsko centralno banko, njune naloge in cilje. V nadaljevanju se so opredelili na reševanje finančne krize v Sloveniji in kako se jo skuša reševati.

Predstavili so Banko x, njen razvoj, rast in poslovanje od osamosvojitve Slovenije do danes. Prikazali so poslovanje v današnjem času, njene cilje in vizijo za prihodnost ter predstavili projekt Posluh 100%. Na podlagi anketnega vprašalnika so raziskali zadovoljstvo in mnenja bančnih komitentov glede produktov in storitev banke.