Sindikat – nepridobitna organizacija

Kaj je nastalo

Naloga ni nobena namenjena sama sebi in mora prinesti nek rezultat. S svojo nalogo želim približati sindikalno organizacijo predstavnikom sindikata in javnosti, ki želi spoznati področje sindikalne organizacije in jo to področje še posebej zanima. Ker je na razpolago premalo dostopne literature in priročnikov, ki urejajo delovanje sindikalne organizacije, se je po svojih najboljših močeh potrudila in na podlagi njeno naloge izdelala tudi priročnik.

Menim, da bo ta nadgradil sindikalno delovanje in zadovoljstvo tistih, ki jih zastopamo. Vsaka organizacija opravlja svojo dejavnost z določenimi cilji. Temeljni cilji poslovanja posamezne organizacije so tisto, kar omogoča razlikovanje organizacij in delitev le- teh na podjetja oz. gospodarske družbe.

Temeljni cilj organizacij je profit. Razlika je pri nepridobitnih organizacijah, ker temeljni cilj ni profit, ampak zagotavljanje potreb različnih interesnih skupin z zagotavljanjem stvari in predvsem storitev oz. učinkovita raba prvin za doseganje želenih dosežkov. Z dosego želenih ciljev se izraža zadovoljstvo uporabnikov in izboljšanje kakovosti življenja.

Vsi, ki imajo skupne interese, so že po naravnih zakonitostih nagnjeni k združevanju, da skupne interese lažje zavarujejo. Zgodovinsko gledano je združevanje delavcev usmerjeno k izboljševanju pogojev individualnega dela preko kolektivnih akcij, ki naj zagotovijo ravnotežje med pogodbenima strankama. Ena izmed oblik nepridobitnih organizacij je sindikat.

To je prostovoljno, samostojno nepridobitno združenje delavcev, zaposlenih v isti dejavnosti, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu sindikata. Temeljni cilj sindikalne organizacije je zastopati interese delavcev, članov oz. zaposlenih ter svoboda, osebni razvoj, pravičnost, socialna varnost, enake možnosti in solidarnost. Pri vodenju nepridobitne organizacije- sindikata je potrebno upoštevati Sindikalno pravo, ki je v Republiki Sloveniji opredeljeno z ustavo RS, z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov, Zakonom o društvih, Statutom posameznega sindikata in kodeksom, če ga le ta ima.

Poleg naštetih pa obstaja še mnogo mednarodnih virov sindikalnega prava, ki jih je prav tako potrebno upoštevati. Sredstva za svoje delovanje lahko sindikati pridobivajo s članarino, obrestmi, prispevki donatorjev, sponzoriranjem posameznih akcij, humanitarnih pomoči in drugih prireditev, s participacijo na izobraževalnih akcijah ter drugih virov. Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil določa za sindikate slovenski računovodski standard 36.

Poslovne knjige vodi po svojem kontnem načrtu, sestavljenem na podlagi kontnega okvira za nepridobitne organizacije- pravne osebe zasebnega prava, ki ga sprejeme Slovenski inštitut za revizijo. Letno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov in pojasnil k izkazom ter poslovnega poročila. Letno poročilo je sestavljeno za poslovno leto, ki je enako koledarskemu, torej za obdobje od 1. januarja do 31. decembra.

Bistveno je, da morajo biti pri izkazu prihodkov in odhodkov prihodki iz sredstev javnih financ in prihodki doseženi z opravljanjem javne službe izkazani posebej, odhodki pa morajo biti razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v sestavo stroškov po vrstah odhodkov. Računovodske informacije iz letnih poročil uporabljajo različni notranji in zunanji uporabniki. Služijo svojemu namenu, zato morajo biti računovodske informacije pripravljene razumljivo, prikazovati morajo bistvene zadeve, biti morajo zanesljive in tudi medsebojno primerljive.

Prvi del naloge je teoretični in gre za povzetke, ki jih je pridobila s pomočjo literature, aktov sindikata, veljavnih pravnih virov v RS ter s pomočjo spleta, kjer je podrobneje predstavljena nepridobitna organizacija, predvsem sindikat. Teoretično je želela opredeliti pojem nepridobitne organizacije, predvsem sindikata, vse od ustanovitve, namena in delovanja nasploh. V osrednjem delu je predstavila poslovanje nepridobitne organizacije – sindikata.

Uporabila je dokumentacijo, ki je povezana z računovodstvom in davčno zakonodajo, ter pravilnike, ki jih uporablja sindikat pri svojem delu. Poslovanje sindikata oz. nepridobitne organizacije se dokaj razlikuje od pridobitnih organizacij. V neki meri so vidne tudi sorodne obveznosti in dolžnosti, saj nepridobitna organizacija je samostojna pravna oseba in zato je dolžna voditi poslovne knjige v skladu z Zakonom o računovodstvu in upoštevati Slovenske računovodske standarde, ter pri zaključevanju poslovnega leta tudi izdelati letna poročila.

V nadaljevanju je na osnovi opravljene ankete tudi grafično prikazala, v kolikšni meri predstavniki sindikata poznajo svojo sindikalno organizacijo, njihovo strokovnost, zakonska določila za njeno ustanovitev, vodenje in poslovanje. Sindikalni zaupniki sodelujejo tudi z računovodskimi servisi, kjer jim nudijo strokovno pomoč pri vodenju organizacije. Zanimalo me je tudi mnenje računovodij glede strokovnosti sindikalnih zaupnikov in kaj pri njih opažajo in kaj pogrešajo.

Raziskava je pokazala, da so sindikalni zaupniki premalo strokovni in da sindikalno organizacijo, ki jo vodijo oz. v kateri sodelujejo, dokaj slabo poznajo. To so potrdila tudi mnenja računovodskih servisov. Kot je v raziskovalnem delu večkrat omenila, je vzrok za nestrokovnost in neznanje sindikalnih zaupnikov, premalo literature za nepridobitne organizacije oz. sindikate.

Ker tudi sama veliko sodelujem s sindikalnimi zaupniki, se je odločila, da bo na podlagi svoje diplomske naloge izdelala priročnik, ki bo sindikalnim zaupnikom v pomoč pri ustanovitvi in vodenju nepridobitne organizacije- sindikata. S pomočjo priročnika se bodo lahko predstavili vsej zainteresirani javnosti, ki želi spoznati področje in delovanje sindikalne organizacije, predvsem pa bo priročnik v pomoč novoustanovljenim sindikalnim organizacijam. Menim, da bo z izdelavo priročnika veliko pripomogla k boljši strokovnosti sindikalnih zaupnikov, kar bo olajšalo delo tako ustanoviteljem sindikalne organizacije ter tudi delo v računovodskih servisih, kateri se srečujejo s sindikalnimi zaupniki.

Hipotezo, ki jo je zastavila na začetku, da bi sindikalni zaupniki ob boljšem poznavanju zakonodaje, ki zadeva delovanje sindikalne organizacije interese delavcev, zastopali učinkovitejše in bolj uspešno, potrjujem. Menim, da bo zato potrebno vlagati v izobraževanje sindikalnih zaupnikov, priskrbeti več ustrezne literature ter s pomočjo izkušenj tudi pomagati oz. svetovati. Strokovnost sindikalnih zaupnikov pripomore k bolj učinkovitejšemu delu, kar je izkazano z rezultati dela in na podlagi le teh pridobijo sindikalne organizacije tudi večje zaupanje svojih članov oz. delavcev.